Secondary language: |
English |
Secondary title: |
How to individualise and differentiate the development of literacy skills in the first grade |
Secondary abstract: |
Ob vstopu v šolo je predznanje otrok zelo različno. Šele ko učitelj spozna posameznega otroka in ugotovi, kakšno je njegovo predznanje, lahko poučuje tako, da zagotovi napredek slehernemu.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni temeljni pojmi o opismenjevanju, individualizaciji in diferenciaciji pouka ter razvojnih značilnostih šestletnih otrok.
Empirični del naloge zajema rezultate raziskave – pet mesecev trajajočega individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja v 1. razredu osnovne šole. Predstavljeno je testiranje učencev, s katerim je bilo ugotovljeno njihovo predznanje. Na podlagi rezultatov so bili sestavljeni individualni učni načrti. Prikazan je način spremljanja in beleženja napredka in učne priprave za individualizirano in diferencirano učno uro. Naloga prikazuje tudi odvisnost uspešnosti opismenjevanja od spola otroka in izobrazbe otrokovih staršev.
Vzorec je vključeval 47 učencev v dveh oddelkih 1. razreda. En oddelek je predstavljal eksperimentalno skupino, v kateri je potekalo individualizirano in diferencirano opismenjevanje, drugi oddelek pa je predstavljal kontrolno skupino, v kateri je pouk potekal brez individualnih načrtov, diferenciacija pa je bila manj sistematična.
Na začetku šolskega leta smo ugotovili, da ob vstopu v 1. razred osnovne šole bere že dobra četrtina vseh učencev ter da so bili učenci eksperimentalne in kontrolne skupine po razvitosti opismenjevalnih sposobnosti dokaj izenačeni. Glede na rezultate začetnega testiranja smo učence v eksperimentalni skupini razdelili v tri skupine: na učence s slabo razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi, učence z dobro razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi in bralce.
Dobljeni rezultati zaključnega testiranja učencev obeh skupin so prikazali, da so učenci v eksperimentalni skupini, ki so imeli izdelan individualni načrt in so bili deležni individualiziranega in diferenciranega pouka začetnega opismenjevanja, dosegli večji napredek v razvoju opismenjevalnih sposobnosti kot učenci kontrolne skupine. V eksperimentalni skupini se je močno povečal delež učencev v skupini bralcev, napredovali pa so tudi učenci drugih dveh skupin. Ugotovili smo tudi, da so v procesu individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja otroci napredovali neodvisno od spola ter neodvisno od izobrazbe njihovih staršev. |
Secondary keywords: |
language teaching;reading;writing;individualized teaching;differentiated teaching;jezikovni pouk;branje;pisava;individualiziran pouk;diferenciran pouk; |
File type: |
application/pdf |
Type (COBISS): |
Undergraduate thesis |
Pages: |
104 str. |
Type (ePrints): |
thesis |
Title (ePrints): |
How to individualise and differentiate the development of literacy skills in the first grade |
Keywords (ePrints): |
opismenjevanje |
Keywords (ePrints, secondary language): |
literacy |
Abstract (ePrints): |
Ob vstopu v šolo je predznanje otrok zelo različno. Šele ko učitelj spozna posameznega otroka in ugotovi, kakšno je njegovo predznanje, lahko poučuje tako, da zagotovi napredek slehernemu.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni temeljni pojmi o opismenjevanju, individualizaciji in diferenciaciji pouka ter razvojnih značilnostih šestletnih otrok.
Empirični del naloge zajema rezultate raziskave – pet mesecev trajajočega individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja v 1. razredu osnovne šole. Predstavljeno je testiranje učencev, s katerim je bilo ugotovljeno njihovo predznanje. Na podlagi rezultatov so bili sestavljeni individualni učni načrti. Prikazan je način spremljanja in beleženja napredka in učne priprave za individualizirano in diferencirano učno uro. Naloga prikazuje tudi odvisnost uspešnosti opismenjevanja od spola otroka in izobrazbe otrokovih staršev.
Vzorec je vključeval 47 učencev v dveh oddelkih 1. razreda. En oddelek je predstavljal eksperimentalno skupino, v kateri je potekalo individualizirano in diferencirano opismenjevanje, drugi oddelek pa je predstavljal kontrolno skupino, v kateri je pouk potekal brez individualnih načrtov, diferenciacija pa je bila manj sistematična.
Na začetku šolskega leta smo ugotovili, da ob vstopu v 1. razred osnovne šole bere že dobra četrtina vseh učencev ter da so bili učenci eksperimentalne in kontrolne skupine po razvitosti opismenjevalnih sposobnosti dokaj izenačeni. Glede na rezultate začetnega testiranja smo učence v eksperimentalni skupini razdelili v tri skupine: na učence s slabo razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi, učence z dobro razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi in bralce.
Dobljeni rezultati zaključnega testiranja učencev obeh skupin so prikazali, da so učenci v eksperimentalni skupini, ki so imeli izdelan individualni načrt in so bili deležni individualiziranega in diferenciranega pouka začetnega opismenjevanja, dosegli večji napredek v razvoju opismenjevalnih sposobnosti kot učenci kontrolne skupine. V eksperimentalni skupini se je močno povečal delež učencev v skupini bralcev, napredovali pa so tudi učenci drugih dveh skupin. Ugotovili smo tudi, da so v procesu individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja otroci napredovali neodvisno od spola ter neodvisno od izobrazbe njihovih staršev. |
Abstract (ePrints, secondary language): |
Ob vstopu v šolo je predznanje otrok zelo različno. Šele ko učitelj spozna posameznega otroka in ugotovi, kakšno je njegovo predznanje, lahko poučuje tako, da zagotovi napredek slehernemu.
V teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni temeljni pojmi o opismenjevanju, individualizaciji in diferenciaciji pouka ter razvojnih značilnostih šestletnih otrok.
Empirični del naloge zajema rezultate raziskave – pet mesecev trajajočega individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja v 1. razredu osnovne šole. Predstavljeno je testiranje učencev, s katerim je bilo ugotovljeno njihovo predznanje. Na podlagi rezultatov so bili sestavljeni individualni učni načrti. Prikazan je način spremljanja in beleženja napredka in učne priprave za individualizirano in diferencirano učno uro. Naloga prikazuje tudi odvisnost uspešnosti opismenjevanja od spola otroka in izobrazbe otrokovih staršev.
Vzorec je vključeval 47 učencev v dveh oddelkih 1. razreda. En oddelek je predstavljal eksperimentalno skupino, v kateri je potekalo individualizirano in diferencirano opismenjevanje, drugi oddelek pa je predstavljal kontrolno skupino, v kateri je pouk potekal brez individualnih načrtov, diferenciacija pa je bila manj sistematična.
Na začetku šolskega leta smo ugotovili, da ob vstopu v 1. razred osnovne šole bere že dobra četrtina vseh učencev ter da so bili učenci eksperimentalne in kontrolne skupine po razvitosti opismenjevalnih sposobnosti dokaj izenačeni. Glede na rezultate začetnega testiranja smo učence v eksperimentalni skupini razdelili v tri skupine: na učence s slabo razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi, učence z dobro razvitimi opismenjevalnimi sposobnostmi in bralce.
Dobljeni rezultati zaključnega testiranja učencev obeh skupin so prikazali, da so učenci v eksperimentalni skupini, ki so imeli izdelan individualni načrt in so bili deležni individualiziranega in diferenciranega pouka začetnega opismenjevanja, dosegli večji napredek v razvoju opismenjevalnih sposobnosti kot učenci kontrolne skupine. V eksperimentalni skupini se je močno povečal delež učencev v skupini bralcev, napredovali pa so tudi učenci drugih dveh skupin. Ugotovili smo tudi, da so v procesu individualiziranega in diferenciranega opismenjevanja otroci napredovali neodvisno od spola ter neodvisno od izobrazbe njihovih staršev. |
Keywords (ePrints, secondary language): |
literacy |
ID: |
8310402 |