magistrsko delo
Povzetek
Grizenje repov je resen problem v sodobni prašičereji, ki nastane kot posledica neustreznih rejskih razmer. Glavni preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer precej učinkovito, a za živali invazivno in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repa. Alternativna pot je ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov in posledično ukrepanje. Cilj raziskave je bil ugotoviti obseg grizenja repov v proučevanih rejah (n = 16) ter v vsaki reji oceniti dejavnike tveganja s pomočjo podrobnega vprašalnika, ki omogoča natančen popis razmer v reji. Skupno smo v raziskavi ocenili 54 boksov in 916 prašičev pitancev. Vsi rejci, z izjemo enega, redijo prašiče s skrajšanimi repi. Vsi rejci imajo kljub krajšanju repov izkušnje s pojavom grizenja repov. Le-ta se v rejah pojavlja v manjšem obsegu; zabeležili smo 12 % boksov, v katerih so bili prašiči izločeni in 4 % boksov, v katerih so bili prašiči zdravljeni zaradi poškodb repov. Raziskava je pokazala, da se v slovenskih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja, še zlasti naslednji: pomanjkljiv nadzor nad klimatskimi razmerami v hlevu (odsotnost merilnih aparatur v 75 %), neustrezna velikost (zlasti proti koncu pitanja, 13 %) in struktura boksa (razporeditev elementov v boksu, 83 %), odsotnost nastila/slame (74 %), uporaba neoptimalnih predmetov za zaposlitev, premalo krmilnih mest (74 %) in napajalnih mest (27 %), neustrezen pretok vode (85 %), neustrezna meljava krme (v 85 %), pomanjkljiv nadzor nad sestavo krme (odsotnost analiz krmnih sestavin, v 54 %). V vseh rejah se pojavlja več različnih dejavnikov hkrati. Za vsako rejo je značilna drugačna kombinacija dejavnikov tveganja. Na osnovi rezultatov lahko zaključimo, da so izboljšave v rejah možne, v kolikor se reševanja problematike lotimo individualno. Če bi se rejci zavedali pomanjkljivosti, bi bilo možno marsikatero izmed težav odpraviti brez posebnih naporov in večjih finančnih vložkov.
Ključne besede
prašič;dobro počutje živali;grizenje repov;ocenjevanje;protokol;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UM FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede |
Založnik: |
[T. Voga] |
UDK: |
636.4.083.1:591.5(043)=163.6 |
COBISS: |
124467459
|
Št. ogledov: |
16 |
Št. prenosov: |
4 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Review and Analysis of Tail Biting Risk Factors in Pigs |
Sekundarni povzetek: |
Tail biting is a serious problem in modern pig farming, which occurs as a result of inadequate breeding conditions. The main preventive measure is tail docking, which is quite effective, but invasive for animals and does not contribute to eliminating the causes of tail biting. An alternative approach is the assessment of risk factors for tail biting and taking consecutive measures. The aim of the research was to determine the extent and severity of tail biting in the studied farms (n = 16) and to assess the risk factors in each farm using a detailed questionnaire, which allows for an accurate survey of the conditions in the farm. In the research, a total of 54 pens and 916 fattening pigs were evaluated were evaluated. All breeders, except for one, raise pigs with docked tails. Despite tail docking all breeders have experience with tail biting. This occurs to a lesser extent in farms; we recorded culling of pig(s) in 12 % of pens and medical treatment of pig(s) in 4 % of pens. The research showed many risk factors for tail biting in Slovenian farms, especially often the following: insufficient monitoring of climatic conditions in the barn (absence of measuring devices, 75 %), inadequate size (especially in heavier pigs, 13 %) and structure of the pen (arrangement of elements in the pen, 83 %), absence of bedding/straw, use of non-optimal enrichment materials (74 %), insufficient number of feeding places and drinkers (74 % and 27 %, respectively), inadequate water flow (85 %), inadequate feed grinding (85 %), insufficient feed composition control (absence of analyses of feed ingredients, 54 %). In all farms, several different factors appear at the same time. Each farm is characterized by a different combination of risk factors. Based on the results, we can conclude that improvements in animal husbandry are only possible if the solution to the problem is tackled individually. Many weaknesses could be eliminated without special efforts and financial investments if breeders were aware of them. |
Sekundarne ključne besede: |
pig;animal welfare;tail biting;assessment;protocol; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za kmetijstvo in biosistemske vede |
Strani: |
VIII, 39 str, [9] str. pril. |
ID: |
16500323 |