magistrsko delo
Povzetek
Grizenje repov pri prašičih je kazalnik slabega počutja živali in neugodnih razmer v reji. Najpogosteje uporabljen preventivni ukrep je krajšanje repov, ki je sicer učinkovit, a za živali invaziven in ne prispeva k odpravi vzrokov grizenja repov. Alternativna pot za preprečevanje grizenja repov je ocena dejavnikov tveganja. Le-to izvajamo s pomočjo specifičnega protokola, ki vključuje podroben popis razmer v reji in meritve/ocene na živalih. Za ustrezno oceno, reprezentativno za daljše časovno obdobje, je pomembno, kdaj in kako pogosto ocenjevanje dejavnikov tveganja izvajamo. Pri večkratnem ocenjevanju je poleg finančne izvedljivosti in točnosti pomembna tudi natančnost oziroma ponovljivost metode. Slednje je bil cilj naše raziskave. V raziskavo je bilo vključenih pet rej prašičev. Vsaka izmed njih je bila ocenjena dvakrat v razmiku sedem do devet mesecev, pri čemer v vmesnem času na nobeni kmetiji ni bilo večjih sprememb in posegov. Ocenjevanje sta vedno izvedla ista dva ocenjevalca hkrati. Ugotovljeno je bilo, da se v različnih rejah pojavljajo številni dejavniki tveganja v raznolikih medsebojnih kombinacijah. Ocena dejavnikov tveganja za pojav grizenja repov se znotraj posamezne reje med obiskoma ni bistveno razlikovala (dobra ponovljivost). Nekaj razlik med obiskoma je bilo zabeleženih v zvezi s klimatskimi pogoji v hlevu, talno razpoložljivostjo na žival, čistočo ter dostopnostjo materialov in predmetov za zaposlitev ter prisotnostjo bolezni in poškodb pri prašičih. Za omenjene parametre je znano, da so dovzetnejši za rutinske, manjše spremembe v okolju. Tako so omenjene razlike posledica ocenjevanja v različnih sezonah in obdobjih reje (druge živali, spremembe v starosti in masi). Razlog za manjšo ponovljivost ocenjevanja je lahko tudi nizka pojavnost, kar je zlasti pogosto v primeru bolezni. Pri parametrih z nizko stopnjo ponovljivosti je treba v prihodnje razmisliti o prilagoditvi/spremembi meritev in ocen na način, da bodo manj občutljive na zunanje dejavnike in manjše spremembe v okviru rednih rejskih opravil oziroma o spremembi načina vzorčenja. Priporočljivi sta tudi večkratno izvajanje ocenjevanja in usmerjanje pozornosti na dejavnike tveganja, ki se nenehno pojavljajo
Ključne besede
grizenje repov;prašiči;dejavniki tveganja;ocenjevanje;ponovljivost;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UM FKBV - Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede |
Založnik: |
[D. Kovše] |
UDK: |
636.4:591.5(043)=163.6 |
COBISS: |
132830211
|
Št. ogledov: |
22 |
Št. prenosov: |
4 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Repeatability of tail biting risk factor assessment in pig fatteners |
Sekundarni povzetek: |
Tail biting is an indicator of poor welfare and unsuitable rearing conditions on pig farms. By far the most frequently used preventive measure is tail docking, which is effective, but invasive for animals and does not contribute to the elimination of the causes for tail biting. An alternative approach is risk factor assessment using specific protocol, which comprises detailed survey of rearing conditions as well as animal-based measures. For an adequate assessment, i.e. representative for longer period, it is important when and how often risk factor assessment is carried out. In case of multiple repeated assessments, feasibility, validity and reliability/repeatability of the method are important prerequisites. The latter (test-retest reliability) was the aim of the present research. The study comprised five pig farms. Each farm was evaluated twice in period of 7−9 months whereas no major changes made on farms between the two visits. All assessments were carried out by the same two observers. The results showed various combinations of several risk factors for tail biting in all participating pig farms. However, there were no big differences in risk factor assessments between two visits of individual farm (good test-retest repeatability). Some differences were found in relation to climatic conditions, space allowance, cleanliness and availability of enrichment material and the presence of diseases and injuries. These parameters are known to be more susceptible to routine and minor changes in the environment. The differences could thus be due to visiting farms in different seasons or assessment of different groups of pigs (different age and weight). The reason for lower reliability of the assessment could also be low occurrence, which is very common in case of diseases. The parameters with low reliability need future reconsideration i) in terms of adjustment/change of measuring method in a way to be less susceptible to external factors and minor routine changes or ii) in terms of adjustment/change of sampling method. It is also recommended to apply risk factor assessment repeatedly and to focus on those risk factors only that constantly persist |
Sekundarne ključne besede: |
tail biting;pigs;risk factors;assessment;repeatability;Prašičereja;Vedenje živali;Univerzitetna in visokošolska dela; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za kmetijstvo in biosistemske vede |
Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (VIII, 35, [8] str.)) |
ID: |
16867874 |