Kolonizacija slovenske literarne zgodovine

Povzetek

Slovenska literarna zgodovina ima v bodoči infrastrukturi slovenščine in slovenistike precej negotov položaj. Ta je v članku premišljen ob predlogu univerzitetnega dokumenta habilitacijskih meril z naslovom Merila za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev, ki ne ogroža samo slovenskega znanstvenega jezika, ampak celotno slovensko literarno zgodovino. Tako so habilitacijska merila eden od obrazov postmoderne globalizacije, ki prekriva nacionalni interes z nadnacionalnim in tira slovensko literarno zgodovino v proces kolonizacije.

Ključne besede

slovenistika;slovenska književnost;literarna zgodovina;slovenska univerza;habilitacijska merila;znanstvenij jezik;akademska slovenščina;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2009
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6.09: 378.21(497.4)
COBISS:	40954722
Št. ogledov:	14
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	In the future infrastructure of Slovene Studies, Slovene literary history has an uncertain role. This assertion is considered in the light of the proposed document entitled Criteria for election to academic titles for university teachers and academic staff, which threatens not only Slovene academic language, but also the whole of Slovene literary history. These 'habilitation' criteria are one of the faces of post-modern globalisation, which places supranational interests above national ones and turns Slovene literary history into a vicitim of colonisation.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;literary history;academic Slovene;Slovene university;habilitation criteria;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	Str. 429-435
ID:	20861399