Perspektive slovenske literarne zgodovine

Povzetek

Jamstva za preživetje literarne zgodovine v digitalni prihodnosti so: digitalizacija literarne dediščine, spletna dostopnost literarnih novitet in literarnovednih objav, angažma študentov pri infrastrukturnih delih v stroki in s tem skupinsko avtorstvo na Wikipediji, Wikviru in drugih podobnih spletiščih, ki delujejo pod licenco creative commons. Prihodnja literarna zgodovina bo bolj kot dosedanje javna, mednarodno vpeta, interdisciplinarna, dosedanji ideal zgodbenosti, ki ga vsebuje zahteva po veliki sintezi, pa bodo nadomestile podatkovne zbirke in orodja za njihovo uporabo.

Ključne besede

slovenska književnost;literarna zgodovina;digitalizacija;wikiji;prosti dostop;skupinsko avtorstvo;množičenje;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6(091)"20"
COBISS:	54742882
Št. ogledov:	243
Št. prenosov:	36
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The guarantees for the survival of literary history in the digital future are: the digitalisation of the literary heritage, online access to new literary works and publications on literary studies, and student involvement with infrastructural work in the field involving shared authorship in Wikipedia, Wikivir and similar websites that operate under a creative commons licence. The literary history of the future will be more public, more international and interdisciplinary, while the ideal of fictionality, which demands literary-historical synthesis, will be replaced by databases and tools for their use.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;literary history;digitalization;wikis;open access;distributes authorship;srowdsourcing;
Strani:	Str. 61-68
ID:	12977402