Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino

Povzetek

Pisanje v slovenščini je bilo vse do druge polovice 19. stoletja dojeto kot odločitev za drugačno v razmerju do dominantne in standardne nemščine. Ko pa se je slovenska književnost vzpostavila, je status drugačnosti v slovenskem kulturnem prostoru dobilo nemško pisanje Anastazija Grüna, Luize Pesjak, Ivana Gornika, Dragotina Dežmana, Jakoba Alešovca idr. in bilo zato izločeno iz javnega diskurza. Danes princip tolerantnosti do drugačnega in slovensko občudovanje vsega tujega utirata pot nemško pišočih (ledino sta orali Alma Karlin in Maja Haderlap) v slovensko književnost in v slovensko literarno zgodovino.

Ključne besede

slovenska književnost;literarna zgodovina;drugačnost;kulturna pestrost;nemška književnost na Slovenskem;Gornik;Ivan;1845-1889;Grün;Anastasius;1806-1876;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6.09:930.85
COBISS:	61076834
Št. ogledov:	377
Št. prenosov:	44
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Until the second half of the 19th century, writing in Slovene was seen as a decision for otherness in relation to the dominant and standard German. But when Slovene literature was established, the status of otherness in the Slovene cultural space was taken by the writing in German by Anastasius Grün, Luiza Pesjak, Ivan Gornik, Karl Deschmann, Jakob Alešovec and others, which was also excluded from the public discourse. Today, the principle of tolerance for otherness and the Slovene admiration of all things foreign are paving the way for those writing in German (this new ground was first broken by Alma Karlin and Maja Haderlap) into Slovene literature and Slovene literary history.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;literary history;differentness;cultural diversity;German literature in Slovenia;
Strani:	Str. 46-53
ID:	12392160