diplomsko delo
Povzetek
POVZETEK
Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in občin kot temeljnih samoupravnih lokalnih skupnosti je po številu nepremičnin kot tudi vrednostno zelo obsežno, zato mora država kot tudi občina razpolagati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno, kot dober gospodar v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa mora slediti predvsem javnem interesu. Lastnik premoženja, bodisi država bodisi občina, potrebuje vrsto različnih mehanizmov, ki omogočajo skrbno in pozorno obravnavanje vprašanj, ki se nanašajo na stvarno premoženje. Države posebno skrb namenjajo ravnanju z nepremičninami, saj so v primerjavi s premičninami gospodarsko pomembnejše. Nepremičnine so omejena in trajna dobrina, pri katerih se prav zaradi navedenih lastnosti v ospredje postavlja tudi vprašanje njihovega upravljanja. S sprejetjem Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin v letu 2007 je bil zaokrožen dolgotrajen proces ureditve področja ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravne skupnosti. V naslednjih letih so se v praksi pokazale tako dobre kot slabe strani ureditve. Tako je priprava novega Zakona in Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010 po eni stani morala upoštevati velike spremembe, do katerih prihaja s centralizacijo nepremičnega premoženja, po drugi strani pa sta bila oba postopka priložnost za nekatere manjše popravke, ki jih je zahtevala praksa. Pri tem sta bila Zakon in Uredba v novem, integralnem besedilu sprejeta le iz nomotehničnih razlogov, saj je v obeh predpisih večina rešitev ostala enakih. Zakon se uporablja za vse stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, če ni s posebnim zakonom za posamezno vrsto stvarnega premoženja države in samoupravne lokalne skupnosti urejeno drugače. Tako zakon velja za vse upravljavce in uporabnike stvarnega premoženja, če ni z zakonom določeno drugače. Z Uredbo so natančno urejeni upravljavci stvarnega premoženja države in samoupravnih skupnosti, natančni postopki sprejemanja in vsebina načrta ravnanja s stvarnim premoženjem ter pogoji in postopki ravnanja s stvarnim premoženjem države oziroma samoupravne lokalne skupnosti. Zaradi dejstva, da posamezni upravljavci niso posvečali dovolj pozornosti dokončni pravni in dejanski urejenosti nepremičnin ter njihovemu optimalnemu gospodarskemu izkoristku, je za izboljšanje stanja bilo treba razmišljati o postopnem prenosu vseh pristojnosti na enega upravljavca. Uveden Javni nepremičninski sklad, ki predstavlja specializirano osebo javnega prava, bo tako razbremenil vse dosedanje upravljavce nalog upravljanja z nepremičninami, ki bodo prenesene v last sklada. Ti se bodo lahko posvetili svojim primarnim dejavnostim, hkrati pa bo javni sklad na najugodnejši in najgospodarnejši način zagotavljal nepremičninske potrebe uporabnikov. Zaradi vzpostavitve evidenc nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti bo v prihodnje zagotovljena večja preglednost ravnanja z nepremičnim premoženjem. Zagotovljeno bo jasno, pregledno in strokovno ravnanje ter enotno in usklajeno nastopanje na trgu nepremičnin, kar bo privedlo do optimalne izkoriščenosti in do zniževanja stroškov upravljanja.
Ključne besede
nepremičnine;nepremično premoženje;stvarno premoženje;država;občina;upravljalci;centralizacija;javni nepremičninski sklad;diplomska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2012 |
Izvor: |
Maribor |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM PF - Pravna fakulteta |
Založnik: |
[J. Stiplovšek] |
UDK: |
34(043.2) |
COBISS: |
4355883
|
Št. ogledov: |
3963 |
Št. prenosov: |
770 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
SPECIAL ARRANGEMENT OF DISPOSAL WITH REAL ESTATES OWNED BY THE COUNTRY AND MUNICIPALITIES |
Sekundarni povzetek: |
ABSTRACT
Physical assets, owned by the Republic of Slovenia and the municipalities, as the main local communities, is by number of real estate as well as the value of, very large so the country and the municipality need to dispose of their assets as rationally as possible, transparent, due diligence, in accordance with the principles of economy, but must follow a particular public interest. The owner of the property, either state or municipality, requires a variety of mechanisms allowing carefully and closely examining issues relating to the real property. Countries devote special attention to the real property management, because they are compared to the movable assets economically more important. Properties are limited and lasting goods which arises a question of their management. By adopting the Act of the physical assets of the country, provinces and municipalities in 2007 was wrapped up a lengthy process of sector regulation dealing with real property law and self-governing communities. In subsequent years, in practice they have shown both good and bad sides of regulation. Thus, a new law of the physical assets of the state and local governments in 2010, had to take into account the major changes that occured with the centralization of real property, and also showed the opportunity for some minor corrections required by the law. This was the Law and Regulation in a new, integrated text was adopted only in nomotechnical reasons, since most of the regulations in both solutions remained the same. The Act applies to all real estate properties and local governments, unless a special law for each type of real estate property and local government regulated differently. The law applies to all operators and users of property, unless otherwise defined by law. The Regulation prescribes in detail the managers of real estate law and self-government, the exact procedures for adopting the plan and content management of tangible assets and the conditions and procedures for the management of tangible assets of the state or local government.
The fact that individual managers are not paying enough attention to the final factual and legal regulation of real estate, and their optimum economic efficiency is to improve the situation, should be thinking about a gradual transfer of responsibility to one manager. Public real estate fund, which specializes in representing public entity, will relieve all existing managers of real estate management functions to be delegated to the property fund. They will be able to focus on their primary activity, while a public fund will at the first way provide the most favorable and economically correct real estate needs of users. In order to establish records of real estate properties and their legal and actual regulation it will in the future be provided the greater transparency in the management of real property. A clear, transparent and professional management will be asured as well as a uniformed and concerted action in the property market because it will lead to optimal utilization and management to reduce costs. |
Sekundarne ključne besede: |
Keywords: dispose of;immovable property (real estate);real property;state;municipality;managers;centralization;public real estate fund; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Pravna fak. |
Strani: |
I-VI, 80 f. |
Ključne besede (UDK): |
social sciences;družbene vede;law;jurisprudence;pravo;pravoznanstvo; |
ID: |
1000085 |