diplomsko delo
Ana Marinac (Avtor), Renato Vrenčur (Mentor)

Povzetek

Stvarno premoženje v lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti je zelo kompleksno področje. Država in občine morajo ravnati s svojim premoženjem čim bolj racionalno, transparentno in v skladu z načelom gospodarnosti, pri tem pa morajo slediti javnemu interesu. Na področju ravnanja s stvarnim premoženjem države je pričela zoreti ideja po celoviti ureditvi tega področja. Zakon o javnih financah je bil okvir, ki je predstavljal temelje za nadgradnjo zakonodaje, po drugi strani pa jo je v začetku nekako omejeval. Zaradi tega se je pokazala potreba po večkratni spremembi zakonodaje. Cilj je bil zagotovitev identificiranja in vzpostavitev evidence stvarnega premoženja, boljše in bolj transparentne priprave pravnih poslov, upravljanje in reševanje prostorskih potreb upravljavcev in uporabnikov stvarnega premoženja za njihovo delo. Največji korak je bil narejen s sprejemom Zakona o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin in Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin. Upravljanje je bilo izrazito decentralizirano, kar je pomenilo veliko upravljavcev. Zaradi želje po večji efektivnosti, je v nekem trenutku kazalo, da bi bilo gospodarjenje s stvarnim premoženjem učinkovitejše, če bi ustanovili pravno osebo javnega prava – javni sklad, ki bi delovala izključno za namene upravljanja s stvarnim premoženjem. Ideja je botrovala spremembi Zakona, Uredbe in sprejemu Zakona o javnem nepremičninskem skladu. Glavni razlogi za ustanovitev javnega sklada so bili nujnost načrtnega in enotnega gospodarjenja z nepremičninami države, ki naj bi bile prenesene ali v last ali v upravljanje javnega sklada, s čim manjšimi stroški in na podlagi metod, ki bodo omogočale najugodnejše rezultate za njegovo poslovanje. Potreba po hitrejšem in učinkovitejšem reševanju zadev, vzpostavitev evidence nepremičnin ter njihove pravne in dejanske urejenosti, razbremenitev vlade in drugih organov so bili nekateri cilji, ki bi jih realno najlaže dosegli.. Hkrati s sprejemom Zakona o javnem nepremičninskem skladu, sta se okoliščinam prilagodila tudi Zakon in Uredba o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti v letu 2010. Poleg manjših popravkov, ki jih je zahtevala praksa, sta morala upoštevati in zagotoviti izvedbo večjih sprememb ob ustanovitvi javnega nepremičninskega sklada. Vse to pa se očitno ni izkazalo za najbolj uspešen »manever«, zaradi česar je prišlo do nove spremembe še pred dokončno vzpostavitvijo javnega nepremičninskega sklada in začetka njegovega delovanja. Novela je skladna s konceptom vlade, da se centralizacija v okviru javnega sklada ne izvede, iz česar izhaja, da Novela razveljavlja Zakon o javnem nepremičninskem skladu ter določbi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki urejata prenos nepremičnega premoženja in posameznih nalog upravljanja na javni sklad.

Ključne besede

civilno pravo;stvarno pravo;premoženje;nepremičnine;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [A. Marinac]
UDK: 347.23(043.2)
COBISS: 4514091 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1906
Št. prenosov: 203
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: MANAGING PHYSICAL ASSETS OWNED BY THE STATE AND THE SELF-GOVERNING LOCAL COMMUNITIES
Sekundarni povzetek: Physical assets owned by the Republic of Slovenia, and the self-governing local communities, represent a very complex subject area. The state and the municipalities have to manage their assets rationally, transparently and in accordance with the principles of economics, but at the same time they must adhere to the public interest. While dealing with the physical assets owned by the state, the concept of comprehensive legislation within this field began to emerge and mature. The Public Finance Act was a framework that represented the basis for upgrading the legislation, but on the other hand, it also limited it in the beginning for various reasons. These inherent deficiencies revealed the need for further changes in the legislation. The enhanced overall aims were to; ensure identification and to establish a record of physical assets; create a better and more transparent drafting of legal transactions; proper management and resolution of spatial needs for operators and users of physical assets while performing their work. The most significant step was taken with the adoption of the “Act on Physical Assets of the State, Regions and Municipalities”, along with the “Decrees on Physical Assets of the State, Regions and Municipalities”. As the management method was highly decentralized, an extensive number of operators were involved. Due to the desire for greater effectiveness, at one point, it seemed that managing the physical assets would be more effective if the legal person under public law could be established – a public fund working solely for managing physical assets. The idea brought about the amendment of the Act, the Decree and the adoption of the Public Real Estate Fund Act. The primary driving force for the establishment of the public fund was the clear need for planned and uniform management of the state’s real estates, which would be transferred either to ownership or to the management of the public fund, at lower costs and using methods allowing the most favourable results for their operation. The need for faster and more efficient resolution of cases, establishment of real estate records and their legal and actual regularity, exoneration of the government and other bodies, were some additional objectives that would easily be achieved. Parallel with the adoption of the Public Real Estate Fund Act, in 2010 the Act and the Decree on Physical Assets of the State, Regions and Municipalities were modified, and in addition to the minor corrections required, had to take into consideration and ensure the implementation of major changes in line with the establishment of the Public Real Estate Fund. All of the above actions have obviously proved not to be the most successful "approach", as it led to last minute new changes, even prior to the final establishment of the Public Real Estate Fund, and the beginning of its operation. The new amendment is in line with the concept of government, that the centralization in the context of public funding is not implemented. As a result, the amendment annuls the Public Real Estate Fund Act and the provisions of the Act on Physical Assets of the State, Regions and Municipalities, regulating the transfer of real estate property and individual management tasks to the public fund.
Sekundarne ključne besede: Physical assets;state;municipality;principle of economy;management;public real estate fund;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 68 f.
ID: 10859892