diplomsko delo
Sanja Djokić (Avtor), Verena Vidrih-Perko (Mentor), Katarina Katja Predovnik (Komentor)

Povzetek

Z interpretacijo in komunikacijo kulturnih vsebin arheološke premične dediščine se kot predstavniki arheološke znanstvene discipline ukvarjajo predvsem muzeji, največ na področju prezentativne komunikacije. Znotraj arheologije sta se v drugi polovici 20. stoletja razvili dve teoretski usmeritvi. Z delovanjem prve, procesne arheologije sovpadajo tradicionalni muzeji, z delovanjem druge, postprocesne arheologije pa sodobni (reformirani,inkluzivni) muzeji ter ekomuzeji. Za prve, tradicionalne muzeje je značilna komunikacija znanstvenih informacij in monodisciplinarni pristop k preučevanju, medtem ko drugi, moderni muzeji s pridom izkoriščajo znanja drugih disciplin, kot so muzeologija, informatika, semiotika in družbene vede, ter s tem uspešno tvorijo družbeno pomembne, kulturne informacije in širijo kolektivno zavest o skrbi za dediščino. Za interpretacijo muzejskega predmeta in berljivost njegove kulturne vsebine je nujno poznavanje delovanja človeške percepcije ter obenem kako te informacije prezentirati v prostoru. Pri slednjem so nam lahko v veliko pomoč informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), pri katerih pa se je potrebno zavedati, da predstavljajo zgolj eno od orodij in ne cilja, ki ga imamo v mislih pod oznako interpretacija preteklosti. Ta se v pravem pomenu razvije šele v muzejskem prostoru, ki skupaj z IKT tvori novo kvaliteto imenovano figura. Eno teh orodij so tudi 3D tehnologije, ki sem jih uporabila za rekonstrukcijo in interpretacijo muzejskega predmeta - srednjeveške pečnice in lončene peči, v katero je bila nekoč vgrajena.

Ključne besede

muzeologija;arheologija za javnost;informacijsko-komunikacijske tehnologije;3D tehnologija;pečnice;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [S. Djokić]
UDK: 902:069
COBISS: 49264738 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1242
Št. prenosov: 454
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: As representatives of archaeological discipline, with interpretation and communication of cultural content of movable archaeological heritage, deal mostly museums and that in the field of presentative communication. Within the archaeology in the other half of 20. century, have developed two theoretical orientations. With operation of the first, processual archaeology overlap traditional museums and with operation of the second one, postprocessual archaeology, overlap modern (reformed, inclusive) museums and ecomuseums. For traditional museums is typical communication of scientific information and monodisciplinarian approach to study, while the others, modern museums to their advantage exploit knowledge of other disciplines such are museology, informatics, semiotics and social sciences, and thereby effectively forming socially important cultural information and expand the collective consciousness of caring for heritage. For the interpretation of museum objects and readability of its cultural content, is necessary knowledge of human perception, and also how to present it in museum space. For the last one, can be very helpful the use of information and communication technologies (ICT), for which is necessary to realize that they only represent one of the tools and not objective, which we have in mind under the interpretation of the past. That one can be, in her true sense, developed only in the museum space, where she together with ICT forms a new quality, called figure. One of those tools is also 3D technologies, which I used for reconstruction and interpretation of museum object - medieval tile and a pottery kiln in which was the tile once built.
Sekundarne ključne besede: museology;public archaeology;3D technology;information and communications technologies;stovetiles;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za arheologijo
Strani: 119 f.
ID: 10911805