Uroš Horvat (Avtor)

Povzetek

Avtor v članku opredeli štiri faze razvoja prebivalstva v mestu Maribor. Hitri rasti števila prebivalstva v 60. letih 20. stoletja je sledila stagnacija v 80. letih in nato depopulacija v 90. letih in po letu 2000. V primerjavi z drugimi večjimi mesti v Sloveniji je bila depopulacija najbolj intenzivna prav v Mariboru (med letoma 1981 in 2008 se je število prebivalcev zmanjšalo za okoli 12 %). Naravni prirast je v mestu konstantno negativen vse od leta 1985 dalje, selitveni prirast pa je bil negativen med letoma 1992 in 2007. Maribor med večjimi slovenskimi mesti izkazuje tudi najbolj neugodno starostno sestavo prebivalstva z najvišjim deležem starega prebivalstva in najvišjim indeksom staranja, po zadnjem popisu prebivalstva pa zaostaja za drugimi mesti tudi po deležu prebivalstva z višje ali visoko šolsko izobrazbo, čeprav je drugo največje univerzitetno mesto v Sloveniji. Glede na ugotovljene demografske značilnosti se bo v naslednjih dveh desetletjih v mestu bistveno povečal delež prebivalstva v starosti nad 65 let, kar bo zahtevalo nove oblike organiziranja dejavnosti v mestu in prilagajanja starejši populaciji.

Ključne besede

demografski razvoj;nataliteta;smrtnost;selitve prebivalstva;starostna sestava;izobrazbena sestava;Maribor;Slovenija;ne zaključna dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
UDK: 911.3:497.4:314.1
COBISS: 21994248 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1854-665X
Matična publikacija: Revija za geografijo
Št. ogledov: 997
Št. prenosov: 130
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Population development and population characteristics in the city of Maribor between 1961 and 2015
Sekundarni povzetek: Author identified four stages of demographic development in the city of Maribor (Slovenia). Population growth in the 1960s was followed by stagnation of population in the 1980s and depopulation in the 1990s and after 2000. In Maribor, compared with other major cities in Slovenia, depopulation have been more intensive (between 1981 and 2008, the population decreased by about 12 %). Natural growth is constantly negative from 1985 onwards, and net migration was negative between 1992 and 2007. Maribor is also showing the most unfavorable age structure of the population with the highest proportion of the elderly population and the highest aging index. Furthermore, according to the last census it lags behind other towns in the share of population with high school education, although it is the second largest university town in Slovenia. Considering the established demographic characteristics, and significant increase of the share of the population over 65 years in the next two decades, this will require new ways of organizing activities in the city and its adaption to the elderly population.
Sekundarne ključne besede: demographic development;natality;mortality;migrations;age structure;educational structure;Maribor;Slovenia;Prebivalstvo;Rodnost (demografija);Smrtnost;Selitev;Izseljevanje in priseljevanje;Izobrazba;Maribor (Slovenija ; mestna občina);1961-2015;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Članek v reviji
Strani: str. 79-96
Letnik: 10
Zvezek: ǂ[št.] ǂ2
Čas izdaje: 2015
ID: 10926561