Staranje prebivalstva v mestu Maribor

Povzetek

Avtor v uvodu analizira starostno sestavo prebivalstva v večjih slovenskih mestih in jo primerja s sestavo v mestu Maribor. Ugotavlja, da Maribor izkazuje najvišji delež starejšega prebivalstva in najvišji indeks staranja. V nadaljevanju analizira demografske razmere v 38 krajevnih skupnostih v mestu v obdobju med letoma 1981 in 2015. Ugotavlja, da se proces staranja razlikuje po posameznih delih mesta. V začetnem obdobju so bile najbolj neugodne razmere v starejšem delu mesta na levem bregu reke Drave, v zadnjem desetletju pa je staranje prebivalstva bolj izrazito v starejših t. im. delavskih stanovanjskih soseskah na desnem bregu, kamor se je mesto širilo v 60., 70. in 80. letih 20. stoletja in se je v njih vselila starostno dokaj homogena populacija. Na drugi strani se znotraj mesta kažejo ugodne demografske razmere v tistih območjih, v katerih je prišlo do sanacije in revitalizacije.

Ključne besede

družbena geografija;demogeografija;sestava prebivalstva;staranje prebivalstva;geografija naselij;mestno prebivalstvo;Slovenija;Maribor;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2017
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	911.3:314
COBISS:	66535010
ISSN:	1854-665X
Matična publikacija:	Revija za geografijo
Št. ogledov:	1073
Št. prenosov:	103
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Ageing of the population in the city of Maribor
Sekundarni povzetek:	In the introduction, the author analyzed the age composition of the population in larger Slovene towns and compares it with the composition in the city of Maribor. He noted that Maribor has the highest share of the older population, and the highest aging index. Further is analyzed the demographic situation in 38 local communities in the city between 1981 and 2015. It’s noted that the aging process varies in different parts of the city. In the initial period, the most unfavorable conditions were in the older part of the city on the left bank of the Drava River. During the demographic changes in the last decade, the aging of the population was more intensive in older so-called workers’ residential neighborhoods in the southern part of the town (on the right bank), where the city expanded in the 60s, 70s and 80s of the 20th century. In them a relatively age-homogeneous population was moved in at the time. On the other hand, the current situation within the older part of the city also shows favorable demographic conditions in those areas where reconstructions and revitalization occurred.
Sekundarne ključne besede:	human geography;population geography;age structure;population ageing;Slovenia;Maribor;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Znanstveno delo
Strani:	str. 85-108
Letnik:	12
Zvezek:	ǂ[št.] ǂ2
Čas izdaje:	2017
ID:	10926573