Vključevanje učencev, katerih materni jezik ni francoščina, v javno šolo v Franciji

vključevanje v pedagoške enote in redne oddelke ter poučevanje francoščine kot drugega jezika

Špela Bajželj (Avtor), Mojca Kovač Šebart (Mentor), Meta Lah (Mentor)

Povzetek

V magistrski nalogi obravnavamo sistemsko ureditev vključevanja učencev, katerih materni jezik ni francoščina, v programe obveznega šolanja v Franciji. Ugotavljamo, da način vključevanja in šolanja opredeljuje Okrožnica o organizaciji šolanja novo prispelih učencev, katerih materni jezik ni francoščina (REDE1236612C - Ministère de l'Éducation nationale), ki predpisuje, da so vsi obravnavani učenci ob prihodu hkrati vpisani v redni oddelek, ki ga obiskujejo enako stari, lahko tudi leto ali dve leti mlajši učenci, v skladu z izkazanim znanjem matematike, in v pedagoško enoto za novo prispele učence, katerih materni jezik ni francoščina, kjer se učijo francoščine kot drugega jezika in jezika šolanja. Ugotavljamo, da imajo nekateri akademski centri za šolanje novo prispelih otrok, katerih materni jezik ni francoščina, in otrok iz popotniških družin pripravljena navodila, ki natančneje določajo sprejem in način šolanja teh otrok. Akademski center Lille ima v ta namen oblikovan Priročnik za šolanje novo prispelih učencev, katerih materni jezik ni francoščina (Bernard in Lecocq 2010), v katerem so opredeljeni sprejemni postopki in način preverjanja dosežene ravni znanja francoskega jezika in matematike ob prihodu učencev. Prav tako je v Priročniku za šolanje novo prispelih učencev, katerih materni jezik ni francoščina (prav tam) natančno določen sistem razvrščanja učencev. V skladu z njim se za učence in učenke glede na to, ali ima šola, v katero so vpisani, lastno pedagoško enoto, in upoštevajoč njihovo starost, izkazano raven znanja francoščine in matematike ter predhodno vključenost v programe obveznega šolanja v izvorni državi oblikuje sprejemno-inkluzivni načrt. Ta določa obseg vključenosti v pedagoško enoto (od 0 do 21 ur tedensko) oziroma obseg individualne učne pomoči za učenje francoskega jezika (skupno do 40 ur), obseg individualne učne pomoči in obseg obšolskih dejavnosti ter prioritete poučevanja in učenja francoščine kot drugega jezika oziroma jezika šolanja. V empiričnem delu naloge obravnavamo poučevanje francoščine kot drugega jezika v pedagoški enoti. Ugotavljamo, da nekateri avtorji (Vigner 1992 v Maurer 1995, Cuq 1991) nasprotujejo uporabi komunikacijskega pristopa pri poučevanju francoščine kot drugega jezika. Pri raziskovanju smo uporabili triangulacijo kvalitativnih metod (i) nestrukturiranega opazovanja, ki smo ga opravili na dveh neslučajnostnih priročnih vzorcih, v katerih sta zajeti dve skupini učencev in učitelj pedagoške enote École publique primaire la Paix (ISCED 1), in (ii) analize osebnega uradnega dokumenta iste pedagoške enote, v katerem so opisana osnovna vodila učenja in poučevanja ter učne aktivnosti. Na podlagi analize kvalitativnega gradiva ugotavljamo, da učitelj v pedagoški enoti uporablja učne metode, značilne za komunikacijski pristop: metodo pogovora, gledališko igro, igro vlog, se poslužuje avtentičnih gradiv in spodbuja istočasno uporabo različnih spretnosti (govorjenja, branja, poslušanja). Ugotavljamo tudi, da se učitelj v pedagoški enoti École publique primaire la Paix (ISCED 1) pri poučevanju branja in pisanja opira na učne metode, značilne za didaktiko francoščine kot maternega jezika: poučuje francoske foneme in grafeme, povezavo med njimi, učenci se učijo pravilnega vrstnega reda besed v povedi (osebek, povedek, predmet) in ločevanja besed na zloge.

Ključne besede

pedagogika;javne šole;Francija;migranti;priseljenci;vključevanje;inkluzija;individualizacija;francoščina;tuji jeziki;didaktika jezika;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[Š. Bajželj]
UDK:	37.015.4
COBISS:	67092834
Št. ogledov:	872
Št. prenosov:	475
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni naslov:	Inclusion des élèves allophones à l'école élémentaire et au collège publics en France
Sekundarni povzetek:	In the master's thesis we discuss the regulatory framework for integration of pupils whose mother-tongue is not French into compulsory education in France. We find that integration and schooling of those pupils are defined in a Circular on the organization of schooling of newly arrived pupils whose mother-tongue is not French (REDE1236612C - Ministère de l'Éducation nationale), laying down that on arrival all those pupils are enrolled (i) in a suitable grade/class, to which pupils of the same age, or one or two years younger pupils, are enrolled, in accordance to their demonstrated acquired knowledge of mathematics; and at the same time (ii) in a pedagogical unit for newly arrived pupils whose mother-tongue is not French, where they learn French as a second language and a language of schooling. We observe that some academic centres for schooling of newly arrived pupils whose mother-tongue is not French and pupils of itinerant and travelling families have prepared some guidelines indicating more specifically the reception procedure and the schooling of those pupils. For this purpose, the Academic centre of Lille prepared a Guide for schooling of newly arrived pupils whose mother-tongue is not French (Bernard and Lecocq 2010) that defines the reception procedure, the examination of acquired level of French and mathematics knowledge upon the pupil's arrival. The Guide for schooling of newly arrived pupils whose mother-tongue is not French (ibid) contains a precisely defined classification system on the basis of which a reception-inclusive plan is created. The reception-inclusive plan takes into account pupil''s age, demonstrated acquired level of French and mathematics knowledge, pupils previous schooling and also the fact whether the school which the pupil is enrolled to has its own pedagogical unit. The reception-inclusive plan defines the scale of integration in the pedagogical unit (from 0 to 21 hours weekly), or the extend of individual remedial education for learning French as a second language (maximum 40 hours), the scope of individual remedial education, of extra-curricular activities and the priorities of teaching and learning French as a second language and as a language of schooling. In the empirical part of the master's thesis we discuss teaching French as a second language in pedagogical unit. We note that certain authors (Vigner 1992 in Maurer 1995, Cuq 1991) preclude the use of the communicative approach when teaching French as a second language in the pedagogical unit. With triangulation of qualitative methods of (i) unstructured observation, which was carried out on non-randomised units that contain two groups of pupils and a teacher from the pedagogical unit of Public Elementary School la Paix (ISCED 1) and (ii) analysis of the document of the same pedagogical unit that describes the basic guidelines for teaching and learning and the learning activities. Through analysing qualitative material we discover that the teacher in this pedagogical unit uses teaching methods specific to the communicative approach: the conversation method, the role play (theatre), he is uses authentic materials and encourages the simultaneous use of different competences (talking, reading, listening). We also note that the teacher of the pedagogical unit of Public Elementary School la Paix (ISCED 1), when teaching reading and writing, uses teaching methods typical of the didactics of French as a mother tongue: he teaches French phonemes and graphemes, the connection between them, the pupils learn the correct word order in the sentence (subject, verb, object) and the syllable segmentation of words.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za pedagogiko in andragogiko in Oddelek za romanske jezike in književnosti
Strani:	[22], 212 str.
ID:	10944673