Poskus kritične analize literarnega diskurza

študija diskurza na primeru polemik glede romana Evangelij za pitbule

Vito Poredoš (Avtor), Simona Kranjc (Mentor), Tomo Virk (Mentor)

Povzetek

Magistrska naloga se v prvem delu posveča interdisciplinarni sintezi različnih jezikoslovnih in literarnovednih teorij, ki jo v drugem delu uporabljam pri analizi diskurza, osrediščenega okoli polemik glede podelitve priznanja za najboljše izvirno mladinsko delo zlata hruška romanu Evangelij za pitbule avtorja Jiřija Bezlaja. V drugem poglavju zgoščeno prikažem teoretski razvoj sodobnih jezikoslovnih smeri od Saussurjevega strukturalizma, jezikovno družbenih vidikov Bahtina in Vološinova, sistemskega funkcionalizma Michaela Hallidaya, do diskurzivnih teorij 60. in 70. prejšnjega stoletja, iz katerih so se razvile različne smeri kritičnih analiz diskurza, pri čemer se posvetim predvsem mikro- in makrostrukturnim interpretacijam Normana Fairclougha, v katerih se opira na Hallidayev funkcionalni koncept jezikovnih metafunkcij, diskurzivno teorijo Michela Foucaulta in sociološke vidike Antonia Gramscija. V tretjem poglavju predstavim literarnovedne smeri, ki jih umeščamo v t. i. paradigmo metodološkega pluralizma. Podrobneje obravnavam predvsem sistemske in empirične pristope k literaturi, v katerih je Siegfried J. Schmidt na podlagi komunikacijskega procesa raziskoval produkcijske vidike nastajanja in obdelovanja literarnih del, in sociološki teoriji literarnega polja, v katerem je Pierre Bourdieu s pomočjo neomarksističnih konceptov raziskoval literarne ustanove, različne vrste kapitala, procese konsekracije in simbolne boje med družbenimi subjekti. Na podlagi interdisciplinarne sinteze teh konceptov v četrtem poglavju opišem in analiziram žanrsko raznovrstne tekste, ki tvorijo literarnosistemski diskurz, v katerem so se s prepletom literarnokritiških vsebin in medosebnih relacij, institucionalne moči literarnih in neliterarnih ustanov ter s samo rabo jezika v simbolnem boju za prevlado pomena soočili subjekti dveh strani. Medtem ko so prvi sprva razpravljali o kvaliteti in zvrstni oznaki Evangelija kot mladinskega dela, čemur je sledila odločitev vplivnih subjektov z močjo posvečevanja, da delo nagradijo z uglednim mladinskim priznanjem, se je po podelitvi vzpostavila stran s povsem drugačno interpretacijo dela kot nekvalitetnega, nemladinskega in celo pornografskega, pri čemer so se v boj vključile tudi vidne neliterarne ustanove, ki so diskurz z avtonomnega literarnega polja na način literarnega škandala prenesle v širši družbeni kontekst in pri tem bistveno spremenile njegovo zgradbo.

Ključne besede

literatura in družba;literarno polje;literarni diskurz;slovenska književnost;literarna kritika;magistrska dela;Bezlaj;Jiři;1949-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2018
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[V. Poredoš]
UDK:	821.163.6.09Bezlaj J.
COBISS:	67805794
Št. ogledov:	733
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The first part of the master thesis focuses on the interdisciplinary synthesis of different linguistic and literary science theories, which are used in the discourse analysis in the second part of this master thesis. The discourse analysis is centred on the polemic surrounding the ceremony for best original young adult fiction work zlata hruška, which was awarded to the author Jiři Bezlaj for his novel Evengelij za pitbule. In the second chapter, I give a concise summary of the development of modern linguistic movements from Saussure's structuralism, socio-linguistic views of Bakhtin and Voloshinov, systemic functionalism of Michael Halliday to the discursive theories of the 60s and 70s, which later developed into various movements of critical discourse analysis. Here, I mainly focus on micro- and macrostructural interpretations of Norman Fairclough, where he draws on Halliday's functional concept of linguistic metafunctions, Michel Foucault's discourse theory and the sociological views of Antonio Gramsci. In the third chapter, I present the literary science movements which are part of the so-called paradigm of methodological pluralism. I primarily enlarge upon the systemic and empiric approaches to literature in which Siegfried J. Schmidt, based on the communication process, researched the productive aspects of creating and cultivating literary texts. I also discuss sociological theories of the literary field, in which Pierre Bourdieu, with the help of neo-Marxist concepts, researched literary institutions, different types of capital, processes of consecration and the symbolic battles between social subjects. In the fourth chapter, through interdisciplinary synthesis of these concepts, I describe and analyze texts from various genres where subjects of two distinct sides faced one another in a symbolic battle for supremacy, through a combination of literary criticism content and mutual relations, institutional powers of literary and non-literary institutions and through the use of language itself. One side was discussing the quality and genre evaluation of Evangelij za pitbule as a young adult text, which was followed by a decision of influential subjects to reward the text with a respected young adult award. After the award, a side formed that had a completely different interpretation of the text as being of low-quality, not young adult literature and even pornographic, which also prompted other notable non-literature institutions to join the discussion. These institutions also carried the discourse from an autonomous literary field over into a wider social context by means of literary scandal, which fundamentally changed the discourse structure.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za slovenistiko, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani:	130 str.
ID:	10975525