diplomsko delo
Uršula Gačnik (Avtor), Gašper Troha (Mentor)

Povzetek

Naratologija drame se je razvila v postklasični fazi naratologije in si v zadnjih desetletjih s pomočjo konkretnih naratoloških analiz dramskih besedil prizadeva izdelati univerzalne naratološke dramske modele. V slovenskem prostoru je naratologijo drame predstavila Alenka Koron v svoji monografiji Sodobne teorije pripovedi. Raziskovanje vseh sedmih Eliotovih dram s pomočjo naratološke analize, ki je izhajala iz dramske osebe kot pripovedovalca in iskala pripovedne tehnike, ni doprineslo novih interpretacijskih pogledov na Eliotov dramski opus ali oblikovanja novega komunikacijskega modela, pač pa potrdilo že prej uveljavljene. Pripovedni postopki se pojavljajo v vseh njegovih dramah. Najmanj jih je najti v dramskem fragmentu Sweeney Agonistes zaradi fragmentarnosti, v ostalih pa jih je razmeroma veliko. Najpogostejše so analepse, ki pripovedujejo o preteklih dogodkih, skupaj s prvoosebnim pripovedovalcem na znotrajdiegetski ravni. Od funkcij so v ospredju funkciji karakterizacije dramskih oseb in kontrastiranja perspektiv ter psihološka funkcija.

Ključne besede

angleška dramatika;naratologija;pripovedna tehnika;diplomsko delo;Eliot;Thomas Stearns;1888-1965;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [U. Gačnik]
UDK: 821.111.09-2Eliot T. S.
COBISS: 67735394 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 639
Št. prenosov: 163
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Narratology of drama developed in the post-classical phase of narratology and it has been trying to produce universal narrative drama models in the last decades, with the help of concrete narratological analyses of plays. In Slovenia, Alenka Koron researched this area in her monography Sodobne teorije pripovedi. The narrative analysis of all seven Eliot's dramas that stemmed from the dramatic personas as a narrator and sought narrative techniques, did not contribute to the new interpretation of Eliot's dramatic opus or new narratological model, but confirmed the previous ones. The narrative proceedings arise in all his dramas. There are only a few found in the Sweeney Agonistes, while in other dramas, there are relatively many. The most common is analepsis, which is used to describe past events, along with the first person intradiegetic narrator. Functions in the foreground are function of characterization of dramatis personae, function of contrasting perspectives and psychological function.
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani: 57 f.
ID: 10976801