diplomsko delo
Brigita Judež (Avtor), Matevž Kos (Mentor), Lev Kreft (Mentor)

Povzetek

Primož Kozak je predstavnik prve povojne kritične generacije slovenskih intelektualcev. Zgrešil je neposredno sodelovanje v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji, zato je imel ravno pravšnjo distanco do revolucionarne ideologije, da jo je lahko v svojih dramah temeljito analiziral in kritiziral. Ker je bila tematika njegovih dram revolucija in z njo povezani svetovni nazori, so njegove dramske osebe razumniki, intelektualci, skozi katere se ti nazori soočajo. Da bi Kozakove osebe lahko prepoznali kot intelektualce, se diplomsko delo najprej ukvarja s pojmom intelektualca. Rezultat razmišljanja o intelektualcu je, da je to vloga, ki jo vsakokratno družbeno-politično okolje generira zaradi pomanjkljivosti družbene ureditve. To vlogo vzamejo nase tisti, ki družbeno vrzel opazijo in jo v imenu vseh ubesedijo ter se s kritiko oblasti angažirajo za univerzalno človeškost. Iz Kozakovih dramskih oseb se izluščita predvsem dva tipa intelektualcev: zastopniki pozicije totalitarne oblasti in zastopniki univerzalne avtonomnosti vseh posameznikov. Med obema pozicijama se odločajo neopredeljeni intelektualci, ki se v imenu univerzalne etike vselej odločajo zoper totalitarizem. Prav tako pa se v Kozakovih dramah razprostre temeljna problematičnost eshatoloških prevratov. Revolucionarno spreminjanje sveta vselej terja nesmiselne žrtve in je kljub svojim idejam o univerzalni dobrobiti vedno izključujoče do drugače mislečih. Tako pozicija totalitarnega intelektualca kot tudi pozicija njegovega oporečnika se skozi Kozakovo dramatiko ukineta, saj zgodovinski družbeni razvoj preseže oba. Ob koncu se torej zastavi vprašanje, kakšno vlogo intelektualca bo generirala družbena ureditev, ki nastopi po propadu totalitarizmov.

Ključne besede

literatura in etika;slovenska književnost;slovenska dramatika;kritična generacija;intelektualec;totalitarizem;revolucija;družbeni angažma;diplomsko delo;Kozak;Primož;1929-1981;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [B. Judež]
UDK: 821.163.6.09-2Kozak P.:172.1
COBISS: 61830242 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 590
Št. prenosov: 238
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Primož Kozak is a representative of the first post-war generation of Slovene critical intellectuals. He did not directly participate in the war nor the communist revolution since he was to young, but that ment he could distance himself from revolutionary ideology and thoroughly analyse and criticise it in his plays. The main topic of his plays was revolution and different world views about it, therefore the characters of his plays are intellectuals who are the field of confrontation of those views. To recognize Kozak's characters as intellectuals, the thesis first analyses the meaning of an intellectual. The result of the analysis is that an intellectual is a role that every single social and political environment creates because of its own deficit. This role is taken on by those who notice the void and are able to articulate it for everyone. With the criticism of the regime they publicly engage themselves for universal humanity. We can extract two main types of intellectuals from Kozak's plays: those who represent the totalitarian authorities and those who support the notion of universal autonomy of a ll individuals.Those characters who are intangible always choose against totalitarianism in the name of universal ethics. Kozak's plays also lay before us the fundamental problem of any eschatological subversion. Changing the world through revolution always takes its toll of senseless victims and although revolutionary ideas are about universal prosperity, they always exclude those who do not share the same views. The totalitarian intellectual, as well as his opposition, dissolves in the course of Kozak's plays because historical social development surpasses them both. In the end we are left with a question: What kind of role will society generate for intellectuals after the downfall of totalitarian regimes.
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za filozofijo, Oddelek za primerjalno književnost in literarno teorijo
Strani: 85 str.
ID: 10978758