Oblikovalnik besedil pri pouku slovenščine

magistrsko delo

Simona Pezdir (Avtor), Marja Bešter (Mentor)

Povzetek

Učenci se v šoli med drugim tudi opismenjujejo. V sodobni družbi pomeni pojem opismenjevanje veliko več kot le sposobnost branja in pisanja. Pojavilo se je veliko oblik pismenosti oz. kompetenc in med njimi je veliko takih, ki so nujno potrebne za posameznikovo učinkovito delovanje. Med njimi je tudi nekaj takih, ki se povezujejo z rabo računalnika in drugih digitalnih tehnologij. Računalnik je že dolgo vpet v vsakdanje življenje ljudi tako na zasebni kot tudi javni ravni in na področju šolstva že dolgo potekajo razprave o tem, kako ga lahko učinkovito vključimo v pouk. Eno od področij uporabe je tudi delo učencev z oblikovalnikom besedil. V raziskavi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri učitelji učence v osnovni šoli seznanjajo s tovrstnimi programi in s programi za pripravo predstavitev pri pouku slovenščine ter kaj menijo o okoliščinah, ki bi morale biti izpolnjene za poučevanje učencev za delo s temi programi (kdaj in kje naj se učenci seznanijo s tem ter kdo naj to opravi). Zanimalo nas je tudi, kaj so najpogostejši vzroki za nevključevanje tovrstnih programov v učni proces pri slovenščini. Da bi vse to ugotovili, smo izvedli kvalitativno raziskavo, v sklopu katere smo analizirali gradiva za jezikovni del pouka slovenščine, nato pa še kvantitativno raziskavo, in sicer z izvedbo ankete v obliki spletnega anketnega vprašalnika za učitelje na razredni stopnji in za učitelje slovenščine na predmetni stopnji. Ugotovili smo, da potrjena gradiva za slovenščino podpirajo delo z oblikovalnikom besedil, v manjši meri tudi s programom za pripravo predstavitev, in to potrjujejo tudi učitelji. Čeprav je oblikovalnik besedil omenjen v učnem načrtu za slovenščino, med anketiranimi učitelji prevladuje mnenje, da je seznanjanje učencev s tem orodjem naloga računalničarja oz. da je to potrebno vključiti v predmete, povezane z računalništvom. V vzorcu je dobra polovica učiteljev iz drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja in dobra polovica predmetnih učiteljev slovenščine odgovorila pritrdilno na vprašanje o tem, ali učence učijo uporabljati oblikovalnik besedil. Nekoliko zaskrbljujoč pa je podatek, da učitelji v drugem in tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju menijo, da učenci omenjeni program spoznajo že drugje – rezultati raziskave ICILS iz leta 2013 so namreč pokazali, da so slovenski učenci vešči predvsem vodene rabe računalnika; pri samostojnem delu, sploh pa pri kritični presoji informacij, ta odstotek že močno pade. Tudi to je lahko argument za to, da je naloga učiteljev in izobraževanja vodeno in sistematično usposabljanje učencev na področju dela z računalnikom, pa čeprav gre za generacijo, ki se je rodila v svet tehnologije. Pri tem nam lahko pomaga tudi model DigComp s svojimi različicami.

Ključne besede

računalniki;oblikovalniki besedil;poučevanje slovenščine;digitalna pismenost;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2019
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[S. Pezdir]
UDK:	373.32.016:003(043.2)
COBISS:	12363593
Št. ogledov:	413
Št. prenosov:	93
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Word processor in Slovene lessons
Sekundarni povzetek:	Amongst gaining other skills, students in primary school are also becoming literate. In a modern society, being literate means more than being able to read and write. A variety of literacies or competencies have appeared and some of them are crucial for the functioning of modern people. Some of them are connected with the use of computers and other digital technologies. Computers have been a part of our private and public world, and there is a number of arguments in the school field about their efficient use at school. One of the fields of use is also the pupils' use of word processor. The aim of this research was to find out in what amount working with word processors and presentation-making programmes is included in primary school, specifically in Slovene lessons. It also tries to determine the teachers’ opinions about the most suitable conditions to implement these activities, and it is interested in the reasons for not including students' work with word processors and presentation-making programmes. In order to determine this, a qualitative research was conducted – the materials for language lessons of Slovene were examined; a quantitative research by a survey was also performed amongst elementary generalist teachers and specialist teachers of Slovene. The finding showed that the materials for Slovene lessons support the use of word processor and in a smaller amount also the presentation-making program. The teachers’ answers support this finding. The word processor is mentioned in the school curriculum for Slovene, but despite this, the teachers believe that the person responsible for these topics is a teacher of Computer science. More than half of the teachers from the second triad and more than half of the specialist teachers of Slovene introduce the word processor to pupils. A little concerning is the information that the teachers from these two groups believe that the pupils know how to use word processors from before – the results of ICILS research showed that Slovene students are good at guided use of the computer; the percentage falls when critical thinking and independent use are needed. This could also serve as an argument for the thesis that the education system and teachers should systematically guide pupils in the area of computer use, despite the fact that nowadays generations are being born into a technologically developed world. DigComp model with its versions could be helpful in achieving this.
Sekundarne ključne besede:	literacy;computer literacy;primary education;pismenost;računalniška pismenost;osnovnošolski pouk;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Poučevanje, Poučevanje na razredni stopnji
Strani:	140 str.
ID:	11087214