magistrsko delo

Povzetek

Na raziskovalnem področju zasvojenosti vladata terminološka in konceptualna zmeda, uradna paradigma, ki na zasvojenost gleda kot na možgansko bolezen, ne zmore pojasniti vseh vidikov zasvojenosti, dodatno zmedo pri njenem definiranju pa povzroča še novejše področje t.i. vedenjskih zasvojenosti. Ker jasnega konsenza o tem, kaj zasvojenost sploh je, ni, je bil naš namen na zasvojenost pogledati s svežimi očmi in iz najbolj primarne točke, to je smeri doživljanja, ki je kljub obilici raziskav na področju zasvojenosti najmanj zastopan pristop. Raziskovalno vprašanje, ki je bilo v skladu z namenom postavljeno zelo odprto, je bilo: Kakšno je doživljanje zasvojenosti? Pri tem smo stremeli k čim globljemu uvidu v posameznikov doživljajski proces, zaradi metodološke jasnosti pa smo se osredotočili zgolj na zasvojenosti, ki nimajo spremljajoče kriminalne ali težje zdravstvene in socialne problematike. Udeležence, teh je bilo pet, smo iskali med tistimi, ki so se dojemali kot zasvojene in ob tem izkazovali nenadzorovano vdajanje objektu zasvojenosti (kajenju, hrani ali gledanju televizije), ki so ga dojemali kot problematično. Podatke smo zbirali z nestrukturiranimi intervjuji, pri čemer smo upoštevali načela fenomenološkega dialoga, raziskovalni načrt pa je sledil drugoosebnemu globinskemu fenomenološkemu raziskovanju (SIPI), ki prinaša obrat udeleženca v soraziskovalca, ki fenomen opazuje tudi izven intervjujev. Zbrane podatke smo obdelali s pomočjo interpretativne fenomenološke analize (IPA). Rezultate tako predstavlja nabor tem, ki so izstopile iz podatkov, skupaj z reprezentativnimi izseki iz intervjujev, pri čemer smo predstavili tako skupne teme kot tudi teme posameznega soraziskovalca. Naša raziskava je nakazala nekaj zanimivih, v literaturi neobravnavanih vidikov zasvojenosti. Glavna spoznanja, ki bi jih bilo zanimivo preveriti z nadaljnjim raziskovanjem, se med drugim dotikajo zasvojenosti kot sredstva, ki posamezniku omogoči, da si vzame čas zase; vtkanosti zasvojenosti v življenje zasvojenega in predloga, da lahko zasvojenost v nekaterih primerih pomeni tudi funkcionalen način bivanja v svetu. Implikacije naših ugotovitev so, da v vseh primerih zagotovo ne zadostuje, da se snov/vedenje zasvojenemu posamezniku zgolj odvzame, pač pa je potrebno najti in odstraniti prave vzroke, ki so v ozadju zasvojenosti.

Ključne besede

zasvojenost;odvisnost;vedenjske zasvojenosti;empirična fenomenologija;interpretativna femenološka analiza;IPA;drugoosebno globinsko fenomenološko raziskovanje;SIPI;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik: [J. Podbevšek]
UDK: 165.194:615.015.6(043.2)
COBISS: 12467273 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 630
Št. prenosov: 84
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Experience of some behavioural addictions
Sekundarni povzetek: The research field of addiction is riddled with terminological and conceptual confusion, the prevailing view of addiction as a brain disorder cannot explain all aspects of addiction, and further confusion in defining it has been brought by the recent field of so-called behavioural addictions. Since there is no clear consensus on what addiction is at all, our purpose was to look at addiction anew and from the most primary point, i.e. the aspect of experience, which despite the abundance of research in the field of addiction is the least represented approach. The research question, which was highly open, in line with the purpose, was: How is an addiction experienced? Regarding this, we strove for a deeper insight into an individual’s experience of addiction, but for the sake of methodological clarity, we focused solely on addictions that were not associated with criminal or demanding health and social issues. The participants, altogether five, were sought among those who perceived themselves as addicted and simultaneously exhibited uncontrolled indulgence in the object of their addiction (smoking, food or television watching). We collected the data with unstructured interviews, following the principles of phenomenological dialogue, and the research plan followed a second-person in-depth phenomenological inquiry (SIPI), which turns participants into co-researchers who also observe the investigated phenomenon outside interviews. The collected data were processed using interpretative phenomenological analysis (IPA). The results thus represent a set of themes that stood out from the data, together with representative excerpts from interviews, presenting both common themes and the themes specific to the co-researcher. Our investigation showed some interesting, in the literature yet unexplored aspects of addiction. Some of the main findings that would be interesting to check in further research include addiction as a means of enabling an individual to take time for themselves, the embedding of addiction in the life of the addicted, and the proposal that addiction in some cases can also mean a functional way of living in the world. Our findings imply that it is certainly not enough in all cases to only take the substance/behaviour away from the addicted, but underlying factors that are causing addiction must be found and removed.
Sekundarne ključne besede: cognitive psychology;kognitivna psihologija;
Vrsta datoteke: application/pdf
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Skupni interdisciplinarni študijski program druge stopnje Kognitivna znanost, v sodelovanju z Universität Wien, Univerzita Komenského v Bratislave in Eötvös Loránd Tudományegyetem
Strani: 126 str.
ID: 11158842
Priporočena dela:
, magistrsko delo
, med enaktivizmom in Plessnerjevo filozofsko antropologijo