magistrsko delo
Doroteja Čebular (Avtor), Tjaša Ivanc (Mentor)

Povzetek

V prvem delu magistrske naloge se posvetim uredbi, ki je namenjena poenotenju in harmonizaciji dednega prava med državami članicami. Razpršenost premoženja se iz leta v leto povečuje. V vsakodnevnem prometu, še posebej v primerih dedovanja, takšne tendence povzročajo kar nekaj težav. Pri problematiki mednarodnega dedovanja smo se srečevali s težavo različnih nacionalnih ureditev in pomanjkanjem poenotenih kolizijskih pravil posameznih držav članic. Glavna vprašanja, na katera se je moralo odgovoriti, je pravo katere države naj se uporabi in kateri organ naj bo pristojen. S sprejetjem Uredbe št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju se je kar nekaj področij dednega prava harmoniziralo. Na novo uveden instrument je evropsko potrdilo o dedovanju, ki bo strankam postopka olajšal dokazovanje njihovega položaja in njihovih pravic. Države članice so ubrale različne poti pri določitvi organov, ki so pristojni za nekatera nova opravila v zapuščinskih postopkih in imajo dovoljenje za izdajo evropskih potrdil o dedovanju, saj je na primer Slovenija obdržala sodišče, kot tisti organ, ki je pristojen za izdajanje evropskega potrdila o dedovanju, medtem, ko so na Hrvaškem notarji tisti, ki delujejo kot pooblaščenci sodišča in posledično oni vodijo zapuščinske postopke in izdajajo evropska potrdila o dedovanju. Drugi del magistrske naloge pa sem posvetila primerjavi pristojnosti v zapuščinskih postopkih med notarji v Sloveniji in na Hrvaškem. Že na prvi pogled je jasno, da je vloga slovenskega notarja v primerjavi s hrvaškim v zapuščinskem postopku občutno manjša. V Sloveniji je še vedno sodišče tisto, ki vodi ključna opravila, medtem ko lahko notar na Hrvaškem opravlja vsa dejanja in izdaja odločbe, ki jih sicer izdaja sodišče, če ni z zakonom drugače določeno. Prav tako so predstavljene prednosti in slabosti obeh sistemov, kakor jih vidi stroka, tako s področja teorije kot tudi iz prakse.

Ključne besede

Uredba o dedovanju;dedovanje s čezmejnim elementom;pristojnost;priznavanje in izvrševanje odločb;sprejemljivost in izvrševanje javnih listin;evropsko potrdilo o dedovanju;zapuščinski postopki;pooblastila notarja;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: D. Čebular]
UDK: 347.65/.68(043.3)
COBISS: 5746219 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 973
Št. prenosov: 92
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Impact of the Regulation (EU) no. 650/2012 on succession procedures with an international element and the comparative aspect of the role of notaries in Slovenia and Croatia in succession proceedings
Sekundarni povzetek: In the first part of the master's thesis, I discuss about regulation, which is intended for unification and harmonization of succession law between the Member States. The diversification of property is increasing rapidly. We were faced with the problem of different national arrangements and the lack of unified conflict-of-law rules of individual Member States. The main questions to be answered were the law of which country should be used and which state authority should be competent. With the adoption of Regulation No. 650/2012 of the European Parliament and of the Council on jurisdiction, applicable law, recognition and enforcement of decisions and the acceptance and enforcement of authentic instruments in matters of succession and the creation of a European Certificate of Succession, several areas of succession law have been harmonized. A newly introduced instrument is a European Certificate of Succession that will facilitate the parties to the procedure to prove their position and their rights. Member states have taken various steps in identifying the authorities responsible for certain new competences in succession procedures and having a permit to issue European certificates of inheritance. The second part of my master's thesis was devoted to comparing jurisdictions in succession procedures between notaries in Slovenia and Croatia. At first glance, it is clear that the role of a Slovenian notary compared to the Croatian notary in the legacy procedure is considerably lower. In Slovenia, it is still the court that governs key duties, while a notary in Croatia can perform all acts and issue decisions that are otherwise issued by the court, unless otherwise stipulated by law. The advantages and disadvantages of both systems, as seen by the profession, both from the field of theory and from practice, are also presented.
Sekundarne ključne besede: Succession regulation;succession with cross-border element;jurisdiction;recognition and enforcement of decisions;acceptance and enforcement of authentic instruments;European Certificate of Succession;succession procedures;powers of notary;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 37 str.
ID: 11160162