Gozdni rezervat Zatreb-Planinc

zgodovina, pomen in problematika pomlajevanja

Klemen Gorup (Avtor), Jurij Diaci (Mentor), David Hladnik (Komentor)

Povzetek

V dinarskem mrazišču Kosmate doline je leta 1993 prišlo do vetroloma. Takrat je podrlo okoli 400 m3 smrekovih dreves. Na tem območju smo postavili 6 raziskovalnih ploskev, na katerih smo ugotavljali pomlajevanje gozda po nastali ujmi. Polovico ploskev smo postavili na pospravljenem, polovico ploskev pa na nepospravljenem delu površine. S pomočjo Jožefinskega vojaškega zemljevida smo ugotovili, da je bilo širše območje gozdnega rezervata Zatreb-Planinc v preteklosti pokrito s travniki. Skupaj smo zabeležili 1967 osebkov mladja na ha, od tega 3167 na ha na pospravljenih in 767 na ha na nepospravljenih ploskvah. Navadna smreka se v večjem številu pojavlja na pospravljenih ploskvah, medtem ko se na nepospravljenih ploskvah v večjem številu pojavlja navadna bukev. Največ pomladka smo na obeh površinah našli v drugem višinskem razredu (51%130 cm). Višinsko priraščanje pomladka je bilo na pospravljenih ploskvah boljše. Delež srednje in močno objedenega pomladka je bil manjši na pospravljenih ploskvah, druge poškodbe pa so bile večje na pospravljenem delu. Fitocenološka analiza ni pokazala večjih razlik med kontrolnimi in pospravljenimi ploskvami. Razlike v pomlajevanju so delno posledica sanacije, delno pa različne ekspozicije pospravljenih ploskev in kontrole.

Ključne besede

gozdni rezervati;problematika pomlajevanja;Zatreb-Planinc;vetrolom;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL BF - Biotehniška fakulteta
Založnik:	[K. Gorup]
UDK:	63090:63023:630*52(497.4Zatreb-Planinc)(043.2)=163.6
COBISS:	3972006
Št. ogledov:	442
Št. prenosov:	120
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Forest reserve Zatreb-Planinc
Sekundarni povzetek:	In 1993 in the Dinaric frost area Kosmate doline a windthrow occurred. At that time around 400 m3 of Norway spruce trees were felled. In this area we set up 6 research plots, which were used to determinate the rejuvenation of the forest after the storm. Half of the plots were set up on salvaged, half of the plots on non-salvaged part of the surface. With the help of the old military map from 18th century we found out that in the past there was a wider area of forest reserve Zatreb-Planinc covered with meadows. We recorded together 1967 individual seedlings per ha, of which 3167 per ha on salvaged plots, and 767 per ha on non-salvaged plots. Spruce was more abundant on the harvested plots, while on non-salvaged plots beech had higher share. Most of the young plants were found on both surfaces in the second height class (51 % 130 cm). Height increment of young plants was better in the harvested plots. The share of medium and strongly browsed young plants was lower in the harvested plots, other damages were more frequent in the harvested part. Phytosociological analysis showed no significant differences between control and salvaged plots. Differences in rejuvenation are partly due to the salvage logging, and partly due to different slope exposure of harvested plots and control.
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
Strani:	IV, 38 str.
ID:	11522569