Komunikacijska zasebnost delavca na delovnem mestu

(magistrsko diplomsko delo)

Žan Šporn Krajnc (Avtor), Luka Tičar (Mentor)

Povzetek

Narava sodobnih delovnih razmerij od delavcev zahteva uporabo modernih informacijskih sredstev in neživljenjsko je pričakovati, da delavci teh sredstev ne bi občasno uporabili tudi za zasebne namene. Pri tem pogosto pride do kolizije interesov, in sicer na eni strani legitimnega interesa delodajalca do nadzora delavca, ki izhaja tako iz narave delovnega razmerja kot iz njegove lastninske pravice nad službenimi sredstvi, ter na drugi strani pravice delavca do zasebnosti na delovnem mestu. Za razrešitev te dileme je treba v vsakem posameznem primeru izvesti tehtanje interesov. V magistrskem diplomskem delu so obravnavani pravna pravila, načela, sodna praksa in drugi dejavniki, ki morajo biti upoštevani pri takšnem tehtanju. Zaradi odsotnosti splošnega pravnega akta, ki bi celovito urejal področje komunikacijske zasebnosti delavcev, si moramo pri presoji upravičenosti nadzora na delovnem mestu pomagati predvsem z relevantnimi določbami različnih splošnih pravnih aktov, na primer s 37. členom Ustave Republike Slovenije in 8. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah. Ključno vlogo pri razvoju komunikacijske zasebnosti na delovnem mestu pa ima Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ki postavlja nove, višje standarde varstva. Skladno s sodno prakso ESČP je treba pri morebitnem nadzoru zaposlenih upoštevati tako koncept razumnega pričakovanja zasebnosti kot tudi vse kriterije, navedene v sodbi Bărbulescu proti Romuniji. Delo se dotakne tudi informacijske zasebnosti, saj delodajalec s posegom v komunikacijo delavca neizogibno pridobi tudi nekatere njegove osebne podatke. Sklepni del magistrskega diplomskega dela je namenjen predstavitvi relevantnih mnenj Informacijskega pooblaščenca in iskanju odgovorov na nekatera aktualna vprašanja.

Ključne besede

delovno pravo;nadzor delavcev;zasebnost na delovnem mestu;konflikt legitimnih interesov;varstvo podatkov;Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov;magistrske diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[Ž. Šporn Kranjc]
UDK:	349.2:342.7:004(043.2)
COBISS:	15217923
Št. ogledov:	737
Št. prenosov:	284
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Employee's communication privacy in the workplace
Sekundarni povzetek:	The nature of modern employment relationships requires workers to use modern information technology and it is unreasonable to expect that workers would not occasionally use this technology for private purposes. However, the legal problem arising is that different legitimate interests collide, namely, the employer's interest to monitor employee deriving from the nature of employment relationship as well as from his/her property rights on one hand, and the employee's right to privacy in the workplace on the other hand. In order to resolve this dilemma, a fair balance between competing interests must be struck in each case. The master thesis examines legal rules, principles, case law and other factors that must be considered when seeking a fair balance. Due to the absence of a general legislation that would comprehensively regulate the area of communication privacy in the workplace, in assessing the justification of employee monitoring, we must take into account the relevant provisions of general legal instruments, for example, Article 37 of the Constitution of the Republic of Slovenia and Article 8 of the European Convention on Human Rights. Moreover, the ECtHR plays a crucial role in the development of communication privacy in the workplace by setting new, higher standards of protection. In line with ECtHR case law, the reasonable expectation of privacy test as well as all the factors set out in the case of Bărbulescu v. Romania should be taken into account when monitoring the employees. By interfering with the employee's communications, the employer inevitably obtains some of his/her personal information; therefore, the thesis also addresses information privacy. The final part of the thesis is intended to present relevant opinions of the Information Commissioner and to find answers to some topical questions.
Sekundarne ključne besede:	labour law;employee monitoring;privacy in the workplace;conflict of legitimate interests;data protection;GDPR;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Študijski program:	0
Konec prepovedi (OpenAIRE):	1970-01-01
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pravna fak.
Strani:	52 str.
ID:	11677123