magistrsko delo
Sarah Vidmar (Avtor), Jožica Čeh Steger (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu sem analizirala Kavarne in gostilne v izbranih pripovednih delih Ivana Cankarja, ki je ustvarjal na prelomu iz 19. v 20. stoletje, torej v obdobju, ko so bile gostilne in kavarne sestavni del družabnega življenja na Slovenskem in na Dunaju. V obdobju moderne je dunajsko kavarniško življenje vplivalo na ustvarjanje slovenskih umetnikov in intelektualcev. Tudi Cankar je med svojim bivanjem na Dunaju zahajal v tamkajšnje gostilne in kavarne, prav tako je to počel na Slovenskem. Kavarne in gostilne so dobile odmev tudi v njegovih literarnih delih. Teoretični del magistrskega dela zajema teorijo prostora, posebej Foucaultovo teorijo heterotopij. Predstavljene so tudi vidnejše dunajske in slovenske kavarne ter gostilne na prelomu iz 19. v 20. stoletje. V analitičnem delu sem po kronološkem zaporedju obravnavala triindvajset Cankarjevih del, in sicer romane (Tujci, Gospa Judit in Martin Kačur), kratko prozo (A jaz pojdem, Iz predmestja, Brez doma, Vedomec, Tinica, Življenje in smrt Petra Novljana, Umirajoči ljudje, Ob zori, Rue des nations, Šivilja, Pred gostilnico, O gospodu, ki je bil Tončko pobožal, Kovač Damjan, Sosed Luka, Večerne sence, Kako se je useknil gospod Peter Mozolec) in povesti (Zgodba o dveh mladih ljudeh, Krčmar Elija, Hudodelec Janez in Grešnik Lenart). V izbranih delih se slovenske in dunajske gostilne ter kavarne pojavljajo kot prostori obedovanja in druženja, imajo pa tudi dodatne pomene. Pojavljajo se tudi kot heterotopije. Michel Foucault trdi, da imajo določeni prostori posebej dogovorjeno vlogo in pomen v družbi. Heterotopije opredeli kot druge prostore ali proti položaje, ki jih načrtuje vsaka družba. Cankarjeve gostilne in kavarne niso le dogajalni prostori, temveč so izjemnega pomena za literarne osebe, potek fabule, sporočilnost dela, mestoma so tudi prostori iluzije in razkrivajo resnično stanje družbe. Cankarjeve literarne osebe in pripovedovalec se v gostilne in kavarne praviloma zatekajo v obdobju osebne krize, kar pri njih sproži potapljanje v lastni notranji svet. Kavarne so pogosto opisane kot dekadenčni prostori, ki jih obiskujejo umetniki. V gostilni se mestoma uresničuje erotični element, ponekod je problematiziran odnos do žensk. Obravnavane teme so zlasti politika, družba, kultura in domovina, v ozadju je prisotna kritika družbenih razmer in človekovega provincializma.

Ključne besede

magistrska dela;obdobje moderne;Ivan Cankar;pripovedna proza;kavarne;gostilne;heterotopije;Cankar;Ivan;1876-1918;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [S. Vidmar]
UDK: 821.163.6.09 Cankar I.(043.2)
COBISS: 29819907 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 716
Št. prenosov: 122
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Cafés and averns in Ivan Cankar's selected narrative works
Sekundarni povzetek: This Master's dissertation analyses Cafés and taverns in selected narrative works by Ivan Cankar written at the turn of the 20th century, at a time when taverns and cafés were a constituent part of social life both in Slovenia and Vienna. During the Moderna period, café life in Vienna influenced the work of Slovene artists and intellectuals. During his stay in Vienna, Cankar frequented taverns and cafés, just as he did in Slovenia; they also featured in his literary work. The theoretical part of this dissertation deals with the theory of space, particularly Foucault's theory of heterotopias. The more prominent Viennese and Slovene cafés and taverns at the turn of the 20th century are also presented. The analytical part deals in chronological order with twenty-three of Cankar's works: novels (Tujci, Gospa Judit and Martin Kačur), short prose (A jaz pojdem, Iz predmestja, Brez doma, Vedomec, Tinica, Življenje in smrt Petra Novljana, Umirajoči ljudje, Ob zori, Rue des nations, Šivilja, Pred gostilnico, O gospodu, ki je bil Tončko pobožal, Kovač Damjan, Sosed Luka, Večerne sence, Kako se je useknil gospod Peter Mozolec) and tales (Zgodba o dveh mladih ljudeh, Krčmar Elija, Hudodelec Janez and Grešnik Lenart). In the selected works, Slovene and Viennese taverns and cafés appear as spaces connected with lunches and socialising, but they also have additional meanings. They appear as heterotopias. Michel Foucault claims that specific spaces have an agreed role and significance in society. He defines heterotopias as other spaces or counter positions planned by every society. Cankar's taverns and cafés are never simply spaces where something happens, but hold exceptional significance for literary characters, the unfolding of the story, the communicativeness of the work, and sometimes they are also spaces of illusion, revealing the real state of society. Cankar's literary characters and narrators usually take shelter in taverns and cafés at times of personal crises, which cause them to delve into their inner world. Cafés are often described as decadent spaces frequented by artists. In taverns, an erotic element is partly realised and sometimes attitudes to women are problematised. The themes dealt with are mainly politics, society, culture and homeland, whilst in the background there is also criticism of social conditions and provincialism.
Sekundarne ključne besede: master theses;Moderna period;Ivan Cankar;narrative prose;cafés;taverns;heterotopias;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani: XIII, 92 str.
ID: 12008711