magistrsko delo
Povzetek
V vseh državah Evropske unije veljajo pravila evropskega zakona o vinu, ki je del skupne kmetijske politike EU (CAP) in je sestavljen iz niza pravil s ciljem uravnoteženega in odprtega trga znotraj držav članic. Evropski zakon o vinu je okvir za nacionalne zakone držav članic in določa minimalne kakovostne standarde znotraj EU. Določena področja vinarske zakonodaje se lahko od države do države nekoliko razlikujejo. Z zakonom o vinu je med drugim določeno, da mora vsako vino, namenjeno za trženje, uspešno prestati fizikalno-kemijske analize ter senzorično ocenjevanje, šele nato se vino lahko začne tržiti. Na podlagi končne ocene senzoričnega ocenjevanja ter ostalih kriterijev so vina razporejena v določen kakovostni razred, dodeljene pa so jim lahko tudi oznake geografskega porekla, tradicionalni ali posebni tradicionalni izrazi. Na podlagi svoje raziskave, glede na naš nabor vzorcev vina, lahko zaključimo, da v Sloveniji proizvedemo več belih kot rdečih vin, več sortnih vin kot zvrsti, več vin brez oznake PTP kot vin z oznako PTP ter največ suhih vin in kakovostnih vin. Ugotovili smo, da vsi dejavniki kakovosti, ki smo jih izbrali za svojo raziskavo - barva, sortnost, sladkorna stopnja, oznaka PTP vina ter vinorodna dežela in okoliš - statistično značilno vplivajo na končno oceno vzorcev iz senzoričnega ocenjevanja. Ugotovili smo, da so bila v analiziranem časovnem obdobju od leta 2001 do vključno oktobra leta 2019 statistično značilno bolje ocenjena bela vina od rdečih, sortna vina od zvrsti, vina brez oznake PTP od vin z oznako PTP ter slajša vina od manj sladkih. Statistično značilno najvišjo oceno med vini iz različnih vinorodnih regij so dosegla vina iz vinorodne dežele Podravje, med vini iz različnih vinorodnih okolišev pa vina iz Bele krajine.
Ključne besede
vinogradništvo;vinarstvo;vino;ocenjevanje vina;senzorične lastnosti;kakovost vina;zakonodaja;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2020 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL BF - Biotehniška fakulteta |
Založnik: |
[Š. Vertačnik] |
UDK: |
663.2+634.8:543.92:340.134 |
COBISS: |
32432643
|
Št. ogledov: |
310 |
Št. prenosov: |
71 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Analysis of wine quality determinants in Slovenia by using official evaluation data |
Sekundarni povzetek: |
The countries which are part of the EU are subject to its respective wine regulations which fall under the Common Agricultural Policy (CAP) and are made up of numerous categories, the aim of which is to sustain a balanced, open market amongst its member states. The aforementioned regulations form a framework which defines the minimum quality standards by which the EU member states must abide. That being said, the specifics of the regulations can vary slightly from country to country. Amongst other factors, the law specifies that all wines intended for sale are to be formally sensorially assessed prior to entering the market. The purpose of the sensorially assessment is to classify the wine in its respective quality category as well as to determine the optional protected geographical indications or traditional specialities guaranteed under which the wine is to be sold. This research concludes that Slovenia’s white wine production exceeds that of red wine production, there is a higher proportion of varietal wine opposed to generic wine, the production of wines without the PTP label is higher than of wines that do have it, and the most commonly sold wines include dry wines and quality wines. The findings showcase that all of the chosen quality indicators have a significant impact on the final sensorial evaluation of the product, these include the color, variety, level of sweetness, the PTP label, and the origins of the wine. Over the course of this study, from 2001 up to 2019, we found that the wines which received a statistically better grade were white over red, varietal wine opposed to generic wine, wines without the PTP label over ones with the label and sweet wines over their less sweet alternatives. The statistically highest grades were rewarded to wines from wine-growing region Podravje, and when examining wine-growing subregion the highest grade was awarded to wines from Bela krajina. |
Sekundarne ključne besede: |
viticulture;winemaking;wine;wine evaluation;sensory evaluation;wine quality;legislation; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Biotehniška fak., Oddelek za živilstvo |
Strani: |
XII, 71 f., [9] f. pril. |
ID: |
12031220 |