Povzetek

Večina ključnih problemov gospodarjenja z zasebnimi gozdovi izhaja iz majhne in razdrobljene gozdne posesti, ki je v lasti velikega števila lastnikov. Zato je njihovo povezovanje ključno za bolj učinkovito gospodarjenje. Največji razmah so v zadnjih letih doživela društva lastnikov gozdov, ki so po Zakonu o društvih opredeljena kot samostojno in nepridobitno združenje. Kot odgovor temu se je med člani pokazala težnja po nadgradnji takšne oblike povezovanja v smeri poslovnega povezovanja. V prispevku je predstavljeno Društvo lastnikov gozdov Pohorje-Kozjak kot primer dobre prakse širitve z društvenih aktivnosti na raven poslovnega (zadružnega) sodelovanja. Na vzorcu članov društva in zadruge je bila opravljena anketa o poslovnem povezovanju in možnostih profesionalizacije dela. Za poslovno povezovanje so bolj pripravljeni mlajši lastniki gozdov večjih gozdnih posesti z višjo stopnjo izobrazbe. Člani društva in zadruge so naklonjeni poslovnemu povezovanju in profesionalizaciji, vendar sami nočejo nositi finančnega bremena. Pri tem si želijo pomoči države v smislu finančnih spodbud za podporo dobrim praksam in profesionalizaciji dela.

Ključne besede

zasebni gozdovi;povezovanje zasebnih lastnikov gozdov;društvo lastnikov gozdov;gozdarska zadruga;profesionalizacija aktivnosti;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija: UL BF - Biotehniška fakulteta
UDK: 630*94(045)=163.6
COBISS: 4891302 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 2335-3112
Matična publikacija: Acta Silvae et Ligni
Št. ogledov: 3932
Št. prenosov: 1947
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Forest owners' business integration as in the case of Pohorje-Kozjak forest owners society
Sekundarni povzetek: Most of the key problems related to private forest management stems from small-scaled and fragmented forest property, which is owned by a large number of owners, therefore their cooperation is crucial for more effective forest management. The greatest expansion in the last years was experienced by private forest owners% societies, which are defined under the Societies Act as independent and non-profit organizations. In response to this, private forest owners are aspiring to upgrade such forms of organization in the direction of a more business-like cooperation. This paper presents the private Pohorje-Kozjak Forest Owners Society as an example of a good practice expansion from society activities onto the level of business (cooperative) cooperation. A survey on business cooperation and opportunities for professionalization of activities was conducted on the sample of members of the society and the forest cooperative. Results showed that younger forest owners, with a larger forest property and a higher education, are more open towards business cooperation. Furthermore, members of the society and the cooperative favour business cooperation and professionalization, but are unwilling to bear the financial burden. As such, they wish a state support in terms of financial stimulation for good practice and professionalization of activities.
Sekundarne ključne besede: private forests;cooperation of private forest owners;forest owners society;business cooperation;forest cooperative;professionalization of activities;
URN: URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: str. 1-13
Zvezek: ǂ[Št.] ǂ113
Čas izdaje: 2017
DOI: 10.20315/ASetL.113.1
ID: 12120633