Prihodnost in bodočnost v slovenskem jeziku

Povzetek

V prispevku je razmerje med členoma sopomenskega para bodočnost in prihodnost, deloma še par bodoči in prihodnji, obravnavano z vidika knjižnojezikovne norme in kodifikacije, konceptualne strukture in besedilne rabe. Z analizo skušamo odgovoriti na vprašanje: kaj se zgodi s členom para, ki v sinonimno razmerje vstopi iz zunajjezikovnih razlogov? Bodočnost je bila namreč, hkrati z bodoči, v slovenščino prevzeta v duhu ideje o slovanski vzajemnosti sredi 19. stol. in ob dejstvu, da je poimenovanje prihodnost za isti koncept že obstajalo (enako prihoden/prihodnji). Odgovor na zastavljeno vprašanje, ki ga ponujata oba para, se glasi: zaznamovani člen para lahko počasi izgine ali skuša najti svojo pomenskorazločevalno "nišo" tako, da omejeno rabo utrjuje in ustaljuje ob kakem drugem leksemu in tvori zveze v razponu od kolokacije do stalne besedne zveze. Raba bodočnost kaže prvo možnost, pri bodoči pa nabor stalnih zvez podpira drugo rešitev

Ključne besede

slovenščina;prevzete besede;slovanjenje;konceptualna metafora;purizem;besedilni korpusi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	811.163.6'373.45'27
COBISS:	54739810
Št. ogledov:	216
Št. prenosov:	22
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The paper deals with the relations between the synonym pair bodočnost and prihodnost, as well as to a certain extent bodoči and prihodnji, discussed from the point of view of standard language norms and codification, conceptual structure and word use. The analysis is an attempt to answer the question as to what happens to the members of a pair that take on a synonymous relationship because of extra-linguistic factors. For bodočnost, along with bodoči, was borrowed by Slovene in the mid-19th century in the spirit of Slavic mutuality, in spite of the fact that the term prihodnost already existed for the same concept (as well as prihoden/prihodnji). The answer to the question offered by the two mentioned pairs is that the marked member of the pair may either slowly disappear or may try to find its own semantic niche by strengthening and fixing its limited use alongside some other lexeme, forming a pattern ranging from a collocation to a fixed expression. The use of bodočnost points to the first option, whereas in the case of bodoči the selection of fixed phrases supports the second option.
Sekundarne ključne besede:	Slovenian langauge;loan words;slavicising;conceptual metaphor;purism;word corpora;
Strani:	Str. 17-25
ID:	12977410