Povzetek
V prispevku so predstavljene slovenske pravljičarke v različnih obdobjih in družbenih sistemih. Poudarek je na treh izstopajočih posameznicah. Prva je bila Luiza Pesjak, za katero je značilna literarna večjezičnost. V obdobju po drugi svetovni vojni je pomembna, čeprav manj znana, rezijanska pravljičarka Tïna Wajtawa. Tudi zanjo je značilna literarna večjezičnost, poleg tega še indoevropski motivi. Najbolj reprezentativna sodobna pravljičarka pa je Svetlana Makarovič, za katero ni značilna le literarna intertekstualnost, ampak tudi vsestranskost, saj je literarno črpala iz več jezikov, literatur in kultur.
Ključne besede
slovenska književnost;slovenske pravljičarke;Pesjak;Liuza;1828-1898;Vajtova;Tina;1900-1984;Makarovič;Svetlana;1939-;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2021 |
Tipologija: |
1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci |
Organizacija: |
UL PEF - Pedagoška fakulteta |
UDK: |
821.163.6-343.09 |
COBISS: |
67491843
|
Št. ogledov: |
269 |
Št. prenosov: |
65 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The contribution presents female storytellers in different periods and social systems. The focus is on three exceptional individuals. The first is Luiza Pesjak, whose work is characterised by literary multilingualism. Then in the post-World War 2 period, the less well-known but important storyteller from Resia, Tïna Wajtawa, whose work is also characterised by literary multilingualism, as well as Indo-European motifs. But the most representative contemporary female storyteller is Svetlana Makarovič, who is known not only for literary intertextuality, but also eclecticism, for she has drawn upon numerous languages, literatures and cultures. |
Sekundarne ključne besede: |
Slovenian literature;Slovenian female storyteller; |
Strani: |
Str. 37-43 |
DOI: |
10.4312/SSJLK.57.37-43 |
ID: |
13052021 |