Urška Perenič (Avtor)

Povzetek

V prispevku najprej očrtamo dogajanje na področju slovenske pripovedne proze. Nato se osredotočimo na začetni pripovedi nemško-slovenske ustvarjalke Luize Pesjak (1828-1898) Očetova ljubezen in Dragotin, obe iz leta 1864. V avtoričinem opusu imata posebno mesto, saj pomenita uresničitev njene namere, da bi bila ne samo nemško, temveč tudi slovensko pišoča domoljubna pisateljica. Pokažemo, kako avtorica z njima po eni strani sledi dominantnim težnjam v konstituiranju slovenskega pripovedništva, po drugi strani pa opozorimo na nekatere novosti. Odtod je mogoče bolje ovrednotiti njen prispevek, saj se je pripovedna proza programsko in kot množična dejavnost začela vzpostavljati prav v šestdesetih letih 19. stoletja. Podamo zasnutek tipologije glavnih značilnosti (začetnega) pripovedništva Luize Pesjak.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenske pisateljice;motiv starševske ljubezni;domoljubje;avtobiografskost;Bled;Selška dolina;Kmetijske in rokodelske novice;Slovenski glasnik;19. stoletje;Pesjak;Liuza;1828-1898;"Očetova ljubezen";"Dragotin";

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 821.163.6-3.09
COBISS: 67566595 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 328
Št. prenosov: 82
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The paper begins with an outline of Slovene narrative prose and then focuses on the initial narrative texts of the German-Slovene writer Luiza Pesjak (1828-1898): Očetova ljubezen (A Father's Love) and Dragotin, both from 1864. These works have a special place in the writer's oeuvre, for they are a realisation of her intention to be not merely a German, but more a Slovene-writing patriotic author. Attention is drawn to how the writer followed the dominant tendencies in constituting Slovene narrative, but some new approaches are also revealed. It is then easier to evaluate her contribution, for narrative prose only became programmatic and widespread in the 1860s. A draft typology is offered of the main characteristics of the (early) narrative writing of Luiza Pesjak.
Sekundarne ključne besede: Slovenian literature;Slovenian woman writers;motif of parents' love;patriotism;autobiographical features;Bled;Selca Valley;Kmetijske in rokodelske novice;Slovenski glasnik;19th century;
Strani: Str. 63-70
DOI: 10.4312/SSJLK.57.63-70
ID: 13052024