Povezanost zgodnjih regulacijskih težav s spremembami v alostatično-interoceptivnem možganskem sistemu in vrstniškimi odnosi v odraslosti

magistrsko delo

Larisa Kokol (Avtor), Satja Mulej Bratec (Mentor), Saša Zorjan (Komentor), Marina Horvat (Komentor)

Povzetek

Zgodnje regulacijske težave predstavljajo dejavnik tveganja za dolgoročne vedenjske in čustvene težave v odraslosti, še posebej za izogibajoče osebnostne lastnosti, povezane s socialnim umikom. Vendar ostaja neraziskano, ali so regulacijske težave v prvih letih življenja povezane s težavami v socialnem funkcioniranju v odraslosti. Ključni cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali imajo odrasli z zgodovino regulacijskih težav manj kvalitetne vrstniške odnose v odraslosti v primerjavi s kontrolno skupino in ali lahko te dolgoročne socialne težave povežemo s spremembami v delovanju alostatično-interoceptivnega možganskega sistema. Analizirali smo podatke Bavarske longitudinalne študije, v kateri so odrasli (povprečna starost 28 let; 50 % žensk) z (n=42) in brez (n=70) zgodovine zgodnjih regulacijskih težav bili udeleženi v polstrukturiranem kvalitativnem intervjuju, izpolnili samo-ocenjevalni vprašalnik za merjenje kvalitete vrstniških odnosov v odraslosti in sodelovali v študiji funkcijskega slikanja možganov v stanju mirovanja za merjenje sprememb v intrinzični funkcijski konektivnosti možganskih regij, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem. Rezultati so pokazali, da imajo odrasli z zgodnjimi regulacijskimi težavami manj kvalitetne vrstniške odnose in povišano intrinzično funkcijsko konektivnost možganskih predelov, ki podpirajo alostatično-interoceptivni sistem in socialno vedenje. Spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti so bile večje pri odraslih s komorbidnimi in stabilnimi regulacijskimi težavami, v primerjavi s tistimi, ki imajo samo stabilne ali samo komorbidne regulacijske težave. Dodatno so se spremembe v intrinzični funkcijski konektivnosti dorzalno medialne insule in dorzalne amigdale negativno povezovale s kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Pokazalo se je, da povišana intrinzična funkcijska konektivnost dorzalno medialne insule z nekaterimi drugimi možganskimi predeli alostatično- interoceptivnega sistema predstavlja mediator odnosa med zgodnjimi regulacijskimi težavami in kvaliteto odraslih vrstniških odnosov. Raziskava pomembno prispeva k razumevanju možganskih mehanizmov, ki so v ozadju socialnih težav odraslih z zgodnjimi regulacijskimi težavami, in k razvijanju učinkovitih podpornih strategij za vzpostavljanje in ohranjanje socialnih interakcij v odraslosti.

Ključne besede

zgodnje regulacijske težave;alostatično-interoceptivni sistem;vrstniški odnosi v odraslosti;dorzalno medialna insula;magistrska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[L. Kokol]
UDK:	159.922.7(043.2)
COBISS:	92056579
Št. ogledov:	134
Št. prenosov:	25
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Connection of early regulatory problems with changes in the allostatic-interoceptive brain system and peer relationships in adulthoodd
Sekundarni povzetek:	Early regulatory problems represent risk for behavioral and emotional problems in adulthood, especially for avoid personality traits that are associated with social withdrawal. However, it remains unexplored whether regulatory problems in the first years of life are related to problems in social functioning in adulthood. The key objective of the master's thesis was to determine whether adults with a history of regulatory problems have lower quality peer relationships in adulthood compared to the control group and whether these social problems can be associated with changes in allostatic-interoceptive brain system. We analyzed data from a Bavarian longitudinal study in which adults (mean age 28 years; 50 % women) with (n = 42) and no (n = 70) history of early regulatory problems were participants in a semi-structured qualitative interview, completed a self-assessment measurement questionnaire to measure quality of peer relationships in adulthood and participated in a study of resting-state functional magnetic resonance imaging to measure changes in intrinsic functional connectivity of brain regions that are supporting the allostatic-interoceptive system. The results showed that adults with early regulatory problems have lower quality peer relationships and increased intrinsic functional connectivity of brain areas that support the allostatic-interoceptive system and social behavior. Changes in intrinsic functional connectivity were greater in adults with multiple and persistent regulatory problems, compared with those that only have either persistent or multiple regulatory problems. Additionally, changes in intrinsic functional connectivity of the dorsal medial insula and dorsal amygdala were negatively associated with the quality of adult peer relationships. The increased intrinsic functional connectivity of the dorsal medial insula with some other brain regions of the allostatic-interoceptive system has been shown to represent a mediator of association between early regulatory problems and the quality of adult peer relationships. The research makes an important contribution to understanding the brain mechanisms that are in the background of social problems of adults with early regulatory problems and to developing effective support strategies for establishing and maintaining social interactions in adulthood.
Sekundarne ključne besede:	early regulatory problems;allostatic-interoceptive brain system;peer relationship in adulthood;dorsal medial insula;master theses;Jok;Prehrana (fiziologija);Medosebni odnosi;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani:	1 spletni vir (1 datoteka PDF (XI, 80 str.))
ID:	13929109