magistrsko delo
Teja Lazić (Avtor), Gregor Žvelc (Mentor)

Povzetek

V magistrskem delu me je zanimalo, ali samozaznano delovanje v skladu z vrednotami moderira odnos med anksioznostjo/depresivnostjo in splošnim subjektivnim blagostanjem ter njegovimi tremi sestavinami. Cilj je bil tudi raziskati, ali imata samozaznano delovanje v skladu z vrednotami in stopnja občutka, da ima posameznik vrednote oblikovane na podlagi zunanjih pritiskov (npr. družina, vrstniki, mediji), pomembno vlogo pri subjektivnem blagostanju. V spletni anketi je sodelovalo 305 študentov, starih od 19 do 26 let (70 % žensk). Izpolnili so Vprašalnik vrednot, ki smo ga priredili za slovensko okolje, 7-stopenjsko lestvico oblikovanosti vrednot na podlagi zunanjih pritiskov, kratko obliko Vprašalnika duševnega zdravja, Lestvico generalizirane anksioznosti in Vprašalnik o bolnikovem zdravju. Rezultati hierarhičnih regresijskih analiz so pokazali, da delovanje v skladu z vrednotami ni znižalo negativnega učinka simptomov anksioznosti in depresivnosti na subjektivno blagostanje. Delovanje v skladu z vrednotami je napovedovalo višje splošno subjektivno blagostanje ter njegove tri sestavine ne glede na raven izraženosti simptomov anksioznosti in depresivnosti. Pokazalo se je kot najmočnejši napovednik subjektivnega blagostanja. V skladu z ugotovitvami raziskav v tujini in teoretičnimi predpostavkami Terapije sprejemanja in predanosti je torej tudi v pričujoči raziskavi življenje v skladu z vrednotami prispevalo k višjemu subjektivnemu blagostanju kljub doživljanju simptomov anksioznosti ali depresivnosti. Višja stopnja občutka, da ima posameznik vrednote oblikovane na podlagi zunanjih pritiskov je imela pomembno negativno vlogo pri splošnem in socialnem subjektivnem blagostanju študentov. Večje število udeležencev je poročalo o oblikovanosti vrednot na podlagi zunanjih pritiskov, kar bi lahko pojasnili z njihovo potrebo po sprejetosti. Na podlagi dobljenih rezultatov bi bilo smiselno intervence delovanja v skladu z vrednotami vključiti v dejavnosti spodbujanja duševnega zdravja študentov. Na ta način bi potencialno lahko dosegli večje število posameznikov, tako tiste z višjo ravnjo izraženosti simptomov anksioznosti in depresivnosti kot posameznike, pri katerih simptomi niso prisotni.

Ključne besede

življenje v skladu z vrednotami;subjektivno blagostanje;anksioznost;depresivnost;vrednote;magistrska dela;Vprašalnik vrednot VQ;Vprašalnik duševnega zdravja - kratka oblika MHC-SF;Lestvica generalizirane anksioznosti GAD-7;Vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-9;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [T. Lazić]
UDK: 159.923+159.97(043.2)
COBISS: 119271939 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 111
Št. prenosov: 29
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The relationship of valued living, subjective well-being, anxiety and depressiveness
Sekundarni povzetek: The goal of this master's thesis was to explore the moderating role of self-percepted valued living in the relationship between anxiety/depressiveness and general subjective well-being and its' three components. I was also interested if self-percepted valued living and the extent to which an individual feels externally pressured to adopt values (e. g. via family, peers, media) play an important role in subjective well-being. 305 students, aged 19 to 26 (70 % women) completed an online survey which included Valuing Questionnaire that we adapted for use in Slovenia, 7-point scale of external value pressure, Mental Health Continuum – Short form, A Brief Measure for Assessing Generalized Anxiety Disorder and Patient Health Questionnaire. Results of hierarchical regression analysis showed, that valued living did not buffer the negative impact of anxious and depressive symptoms on subjective well-being. Valued living predicted higher levels of general subjective well-being and its' three components regardless of symptom severity and proved to be the strongest predictor of subjective well-being. Consistent with previous research and theoretical concepts of Acceptance and Commitment Therapy, valued living positively contributed to subjective well-being even in the presence of anxious and depressive symptoms. External value pressure negatively predicted general and social subjective well-being. A greater number of participants reported feeling externally pressured to adopt values, which could be explained by the need for social acceptance. Based on our results, it could be beneficial to include valued living interventions in activities developed for the promotion of students' mental health. This way, a bigger number of individuals could be reached, including individuals with higher anxiety and depressiveness symptom severity as well as those individuals, who don't experience these symptoms.
Sekundarne ključne besede: valued living;subjective well-being;anxiety;depressiveness;values;masters theses;Valuing questionnaire VQ;Mental health continuum - short form MHC-SF;A brief measure for assessing generalized anxiety disorder GAD-7;Patient health questionnaire PHQ-9;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 55 str.
ID: 15866064