magistrsko delo
Povzetek
Med mirovanjem se nam skoraj vedno porajajo spontane misli. Njihova vsebina in oblika je odvisna od zunanjih dogodkov in konteksta kot tudi od razpoloženja in stabilnih osebnostnih lastnosti posameznika. Do variabilnosti v vsebini in obliki misli prihaja tako na medosebni kot znotrajosebni ravni. V magistrskem delu smo želeli s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov preučiti vsebino in obliko misli v stanju mirovanja. Poleg tega je bil namen raziskave preveriti, kakšno vlogo pri pojasnjevanju kognicije v mirovanju imajo medosebne razlike v stabilnih osebnostnih lastnostih ter depresivni in anksiozni simptomatiki. V raziskavi je sodelovalo 298 oseb, starih od 18 do 79 let. Izključitveni kriterij je bila prisotnost razpoloženjskih motenj. Sodelovanje v raziskavi je poteklo preko spleta. Udeleženci so najprej izpolnili demografske podatke, nato pa so 5 minut mirovali v tihem in mirnem prostoru. Po mirovanju so izpolnili kontrolna vprašanja in dva vprašalnika o vsebini kognicije, ki smo ju prevedli in preverili njune psihometrične značilnosti. Nadalje so rešili še vprašalnik oblike kognicije v mirovanju, ki smo ga priredili, ter vprašalnike osebnostnih lastnosti, depresivne in anksiozne simptomatike. Rezultati so pokazali, da se nekatere osebnostne lastnosti, depresivni in anksiozni simptomi značilno povezujejo z vsebinskimi dimenzijami diskontinuiteta uma, teorija uma, jaz, načrtovanje, zaspanost in udobje. Značilne, vendar šibkejše so bile povezave z oblikovnimi dimenzijami notranji govor, glasbene izkušnje, izkušnje s števili in zavedanje telesa. Osebnostne lastnosti so pojasnile razmeroma malo variabilnosti v vsebini in obliki kognicije v mirovanju, največ pri dimenziji udobje. Depresivna in anksiozna simptomatika nista pomembno doprinesli k pojasnjeni variabilnosti, najverjetneje zaradi multikolinearnosti z nevroticizmom. Sklepamo lahko, da je kognicija v mirovanju v večji meri odvisna od trenutnih dogodkov, konteksta in okoliščin v vsakdanjem življenju kot od stabilnih dispozicijskih lastnosti.
Ključne besede
kognicija;mirovno omrežje;osebnostne lastnosti;depresivnost;anksioznost;magistrska dela;Amsterdamski vprašalnik mirovnega stanja ARSQ;Newyorški vprašalnik kognicije NYC-Q;Vprašalnik mirovnega stanja RESQ;Vprašalnik velikih pet BFI;Lestvica generalizirane anksioznosti GAD-7;Vprašalnik o bolnikovem zdravju PHQ-8;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2022 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[M. Dacinger Zorko] |
UDK: |
159.923:159.95(043.2) |
COBISS: |
142605315
|
Št. ogledov: |
45 |
Št. prenosov: |
14 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Resting state cognition in relationship with personality and depressive symptoms |
Sekundarni povzetek: |
Spontaneous thoughts almost always appear during resting-state. Their content and form depends on external events and context as well as the mood and stable personality traits, due to which they vary on both inter- and intraindividual level. The aim of the master's thesis, was to examine the content and form of thoughts in resting-state based on self-report questionnaires. In addition, we addressed the question to what extent can interpersonal differences in stable personality traits, depressive and anxiety symptoms explain differences in resting-state cognition. 298 participants, aged between 18 and 79, without mood disorders took part in an online study. Participants first completed a few demographic questions and then rested for 5 minutes in a quiet and peaceful room. After rest the participants completed a set of control questions about resting and two adapted questionnaires on the content of cognition. The questionnaires were also validated. Furthermore, participants also completed the questionnaire on the form of resting-state cognition, personality questionnaire and questionaires on depressive and anxiety symptoms. The results indicated that some personality traits, depressive and anxiety symptoms are significantly associated with the content dimensions discontinuity od mind, theory of mind, self, planning, sleepiness and comfort. Significant but weaker were associations with form dimensions of inner speech, inner musical experiences, number experiences and somatosensory awareness. Personality traits explained relatively small proportion of variance in content and form of resting-state cognition, mostly on the dimension of comfort. Depressive and anxiety symptoms have not contributed significantly to the explained variability, most likely due to multicolinearity with neuroticism. We can conclude that resting-state cognition depends on current events, context and circumstances in everyday life, to a higher extent than on stable dispositional characteristics. |
Sekundarne ključne besede: |
cognition;resting state;personality traits;depression;anxiety;masters theses;Amsterdam resting-state questionnaire ARSQ;New York cogition questionnaire NYC-Q;The resting state questionnaire RESQ;Big five inventory BFI;A brief measure for assessing generalized anxiety disorder GAD-7;Patient health questionnaire PHQ-8; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
80 str. |
ID: |
17501282 |