Povzetek
Prevzeto besedje se ciljnemu jeziku - med drugim - prilagaja v glasovju in tudi pisavi; pogosto nejasna stopnja podomačevanja se izraža kot napetost med zbornim in pogovornim jezikom. Koncept citatnosti je zaradi hitre izmenjave podatkov in vse lažjega stika s tujimi jeziki (a hkrati izrazite posredniške vloge angleščine) potreben natančnejše, ne zgolj jezikoslovne opredelitve. Prispevek obravnava slednji vidik: povezanost zapisa in izgovora na primeru prevzetega besedja v branem besedilu, sestavljenem za potrebe raziskave, in sicer v odvisnosti od sobesedila, zvrsti, občnosti besede in starosti govorca.
Ključne besede
slovenščina;pravorečje;prevzeto besedje;izgovarjava;govor;pisava;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2019 |
Tipologija: |
1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
811.163.6'342.8:81'373.45 |
COBISS: |
44097283
|
Št. ogledov: |
39 |
Št. prenosov: |
21 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
Though the borrowing of loanwords concerns both writing as well as speech, the degree of adaptation is not always clear. The uncertainty results in tension between standard and non-standard (colloquial) pronunciation. With the progress of technology and expansion of English as a lingua franca, it becomes hard to define what the appropriate authentic form of a certain expression is. The article discusses the influence of writing on speech, considering the context, style, proper names and the age of the speaker. |
Sekundarne ključne besede: |
Slovenian;orthoepy;borrowings;pronunciation;speech;writing; |
Strani: |
Str. 179-186 |
DOI: |
10.4312/Obdobja.38.179-186 |
ID: |
15899507 |