Branje v polimedijskem okolju in (nove) oblike generacijske subjektivacije

Breda Luthar (Avtor), Maruša Pušnik (Avtor), Dejan Jontes (Avtor)

Povzetek

Članek skozi prizmo koncepta generacije in generacijsko specifične digitalne družbenosti analizira transformacijo razmerja do branja kot prakse in izkustva. Izhajajoč iz analize intervjujev z najstniki, avtorji ugotavljajo, da je za polimedijsko okolje značilno hkratno gibanje med različnimi platformami, kjer uporabniki živijo v stalni anticipaciji novega, obenem pa sta stalna aktivnost in nenehni afektivni angažma pogoj za algoritemsko proizveden režim vidnosti, ki normalizira raztreseno večopravilnost. V kontekstu nenehnega digitalnega dela ni dosti prostora za prakse onstran družabnih platform. Avtorji ugotavljajo, da branje nima več kulturne avtoritete, tako da se spreminja vloga branja v distribuciji kulturnega kapitala

Ključne besede

mobilni mediji;družbeni mediji;komunikacijske prakse;mladi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	[316.74:028]-057.87(497.4)
COBISS:	127287043
ISSN:	0352-3608
Št. ogledov:	14
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Reading in the polymedia environment and (new) forms of generational subjectivation
Sekundarni povzetek:	Through the perspective of the concept of generations and generationally specific digital sociality, the paper analyses the transformation of reading as a practice and as an experience. Based on analysis of interviews with teenagers, it is argued that in today’s polymedia environment users are constantly shifting between platforms and live in constant anticipation of something new, being permanently occupied, and constant affective engagement represent a condition for an algorithmically produced regime of visibility that normalises the distracted multitasking they engage in. In the context of constant digital work, there remains little space for practices beyond social platforms. The authors argue that in the young interviewees’ perception book reading does not hold the status of a cultural authority and that the role played by reading in distributing cultural capital has been reshaped
Sekundarne ključne besede:	Mladina;Mediji;Digitalne komunikacije;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 85-107
Letnik:	ǂLetn. ǂ38
Zvezek:	ǂšt. ǂ100
Čas izdaje:	2022
DOI:	10.51936/dr.38.100.85-107
ID:	16965167