Občinstva sodobne slovenske narodnozabavne glasbe v kulturološki perspektivi

Peter Stanković (Avtor), Robert Bobnič (Avtor)

Povzetek

Slovenska narodnozabavna glasba je kljub svoji priljubljenosti eden najmanj raziskanih glasbenih žanrov v Sloveniji. V pričujoči razpravi nas je tako zanimalo, kdo to glasbo v resnici posluša. Analiza odgovorov v raziskavi Slovensko javno mnenje je pokazala, da narodnozabavno glasbo poslušajo zlasti manj izobraženi, starejši, verni in politično na desno nagnjeni posamezniki s podeželja, da pa je to zgolj tendenca. To glasbeno zvrst namreč poslušajo tudi drugi segmenti populacije, le da v manjšem obsegu, pri čemer rezultati raziskave niso pokazali statistično značilne povezave poslušanja s spolom in ekonomskim slojem. Iz povedanega sklepamo, da je slovenska družba v različne kulturne formacije razčlenjena bolj po kriterijih izobrazbe, vernosti, politične pripadnosti in kraja bivanja kot po ekonomskih kriterijih

Ključne besede

mobilni mediji;družbeni mediji;komunikacijske prakse;mladi;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2022
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	316.74:784.69.073(497.4)
COBISS:	127288579
ISSN:	0352-3608
Št. ogledov:	15
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Audiences of Slovenian folk-pop music: a cultural-studies perspective
Sekundarni povzetek:	Slovenian folk pop is one of the most under-researched music genres in Slovenia. To learn more about it, we conducted research about the demographics of those who listen to it. The results show that this genre is popular principally among older, less-educated, religious, politically right-leaning people in the countryside, while it is also listened to by other segments of society, albeit to a smaller degree. We also found that there is no significant correlation between listening to folk pop and economic class and gender. This suggests that Slovenian society is stratified into various cultural formations, primarily with respect to education, religiosity, age, political affiliations and place of residence rather than economic class.
Sekundarne ključne besede:	Mladina;Mediji;Digitalne komunikacije;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 131-162
Letnik:	ǂLetn. ǂ38
Zvezek:	ǂšt. ǂ100
Čas izdaje:	2022
DOI:	10.51936/dr.38.100.131-162
ID:	16965169