Sekundarni povzetek: |
Uvod: Cilj paliativne oskrbe je zagotoviti zgodnji pristop pacientu z nenalezljivo boleznijo, ki je usmerjen na osebo samo, ter zagotavljanje podpore na vseh ravnih, skupaj s podporo njegovih svojcev pri oskrbi ter izboljšanju kakovosti življenja pacienta ter njegovih svojcev. Težava je v pozni vključitvi osebe v usmerjeno paliativno oskrbo in v pojavu ovir pri zagotavljanju takšne oskrbe. Zato je namen doktorske disertacije ugotoviti, kako zdravstveni delavci in pacienti z nenalezljivimi boleznimi dojemajo takšno usmerjeno paliativno oskrbo. Na podlagi rezultatov kvantitativne in kvalitativne analize podatkov so bile opredeljene ključne komponente modela za zagotavljanje usmerjeno paliativne oskrbe za paciente z nenalezljivimi boleznimi in njihove svojce.
Metoda: Ta doktorska raziskava temelji na zasnovi mešanih metod. Uporabljena je bila dvofazna zaporedna pojasnjevalna metoda, ki je vključevala zbiranje podatkov v zaporednih fazah. V prvi fazi raziskave je bila uporabljena presečna raziskovalna metoda z uporabo vprašalnikov. V kvantitativnem delu so bile uporabljene deskriptivne in inferenčne statistične metode. Za ugotavljanje veljavnosti in zanesljivosti vprašalnika sta bili uporabljeni obrazna veljavnost, zanesljivost notranje skladnosti, raziskovalna faktorska analiza in Cronbachov koeficient α. Kot mejno vrednost za statistično pomembnost smo uporabili p<,05. V drugi fazi raziskave je bil uporabljeni polstrukturirani intervjuji za opis izkušenj, dogodkov in pojavov. Integracija podatkov je potekal po Pillar procesu.
V raziskavi so sodelovale osem institucij, ki izvajajo splošno ali specializirano paliativno oskrbo (stopnja odziva institucij je bila 53 %). Vzorec za kvantitativno fazo so bili zdravstveni delavci (n = 480) in pacienti (n = 480). Iz treh sodelujočih institucij so bili k sodelovanju v polstrukturiranih intervjujih povabljeni pacienti s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi, svojec in zdravstveni delavci. Do nasičenja s podatki smo prišli pri 13 pacientih, 11 zdravstvenih delavcih in 12 svojcih.
Pred izvedbo raziskave smo za odobritev zaprosili Nacionalni odbor za medicinsko etiko (ref. št. 0120-270/2020/3). Udeleženci raziskave so bili pisno obveščeni o namenu in ciljih raziskave; poudarjena je bila zaupnost, anonimnost in prostovoljni odstop od sodelovanja v raziskavi.
Rezultati: V kvantitativni fazi raziskave smo uporabili inferenčno statistiko ter smo izbrali neparametrične statistične teste, saj ni bila normalna porazdelitev podatkov. Mann-Whitneyev U test nam je pokazal statistično razliko med dojemanjem usmerjene paliativne oskrbe s strani pacientov z nenalezljivimi boleznimi in zdravstvenih delavcev (U = 56395,500, p<,001). Kruskal Wallisov test nam je pokazal statistično razliko v dojemanju usmerjene paliativne oskrbe v povezavi z izkušnjami zdravstvenih delavcev (χ2(2) = 57,192, p<,001) in stopnjo izobrazbe (χ2(2) = 269,459, p<,001). Spearmanova korelacija je pokazala, da obstaja pozitivna korelacija med spremenljivkama (rs(480) = ,501, p<,001). V kvalitativni fazi smo dobili eno glavno temo: usmerjena paliativna oskrba pri pacientih z nenalezljivimi boleznimi. Štiri sekundarne podteme: (1) Pristop k usmerjeni paliativni oskrbi; (2) Vidiki usmerjene paliativne oskrbe; (3) Okolje usmerjene paliativne oskrbe in (4) Izkušnje z usmerjeno paliativno oskrbo.
Razprava in zaključek: Na osebo usmerjena paliativna oskrba je bistvenega pomena pri zdravljenju in oskrbi pacientov z nenalezljivimi boleznimi. Zato je ključnega pomena, da upoštevamo štiri ključne komponente zagotavljanja usmerjene paliativne oskrbe: (1) pogoji in lastnosti zdravstvenih delavcev, (2) okolje paliativne oskrbe, (3) proces na osebo usmerjena paliativna oskrba in (4) rezultati na osebo usmerjeno paliativno oskrbo. Te štiri ključne komponente zdravstvenim delavcem in transdisciplinarnim paliativnim timom zagotavljajo na osebo usmerjeno paliativno oskrbo pacientu in podporo svojcem. |