magistrsko delo
Maruša Fijavž (Avtor), Eva Boštjančič (Mentor)

Povzetek

Fleksibilne oblike dela so v industrializiranih državah vse bolj razširjene. Njihov razmah je med drugim povzročilo tudi uveljavljanje vzpostavljenega ravnovesja med delom in življenjem, ki pomembno vpliva tako na odnos zaposlenih do organizacije kot na njihovo življenje. Med drugim pozitivno učinkuje na posameznikovo zadovoljstvo z življenjem, zadovoljstvo z delom in delovno zavzetost. Fleksibilnost lahko zaposlenim pomaga razrešiti nekatere težave, ki izhajajo iz konfliktnosti domačega in poklicnega okolja. Kljub temu odnos med fleksibilnimi oblikami dela ter uspešnostjo usklajevanja dela in življenja ni tako enoznačen, kot bi morda pričakovali. V magistrskem delu me je zanimalo, kako se fleksibilne oblike dela povezujejo z ravnovesjem med delom in življenjem pri zaposlenih v organizaciji X. Prav tako sem se spraševala, ali se fleksibilnost povezuje z zadovoljstvom z delom, zadovoljstvom z življenjem in delovno zavzetostjo zaposlenih ter kakšna je povezanost omenjenih konstruktov z ravnovesjem med delom in življenjem. Pri tem me je zanimalo, ali med zaposlenimi s fleksibilnimi oblikami dela prihaja do razlik v zaznanem ravnovesju glede na spol. Nazadnje sem raziskovala, kakšno vlogo ima pri usklajevanju dela in zasebnega življenja zaznana organizacijska podpora. V raziskavo so bili vključeni zaposleni s fleksibilnimi oblikami dela (N = 130) in zaposleni s tradicionalnim modelom dela (N = 25). Podatke sem zbirala s kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami. Ugotovila sem, da se v organizaciji X učinki fleksibilnosti ne kažejo – zaposleni, ki imajo možnost fleksibilnih oblik dela, in zaposleni, ki te možnosti nimajo, so pri usklajevanje dela in življenja enako uspešni, niti se ne razlikujejo v zadovoljstvu z življenjem, zadovoljstvu z delom ali delovni zavzetosti. Kljub ugotovitvam nekaterih raziskav, da so ob ponujeni fleksibilnosti pri usklajevanju dela in prostega časa uspešnejše ženske, se vpliv spola na ravnovesje med delom in življenjem v preučevani organizaciji ni pokazal. Nasprotno pa rezultati podpirajo ugotovitev, da konflikt med delom in življenjem pomembno zmanjšuje zaznana organizacijska podpora.

Ključne besede

fleksibilne oblike dela;ravnovesje med delom in življenjem;zadovoljstvo z delom;zadovoljstvo z življenjem;delovna zavzetost;organizacijska podpora;magistrska dela;Vprašalnik konflikta med delom in družino WFCS;Vprašalnik zadovoljstva z življenjem SWLS;Lestvica delovnega zadovoljstva;Vprašalnik delovne zavzetosti – krajša oblika UWES-9;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [M. Fijavž]
UDK: 159.9:331.101.3(043.2)
COBISS: 157767683 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 38
Št. prenosov: 6
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: How does flexible working arrangements affect work-life balance?
Sekundarni povzetek: Flexible work arrangements are increasingly common in industrialized countries. Lately their growth has been driven by the promotion of work-life balance, which has a significant impact on both employees' perspective towards the organization and their lives. Among other factors work-life balance has a positive effect on individual life satisfaction, job satisfaction, and work engagement. Flexibility helps employees resolve problems which commonly arise due to conflicts between home and work. However, the relationship between flexible working arrangements and a successful work-life balance is not as clear-cut as one might expect. In my master thesis, I was interested in how flexible work arrangements relate to work-life balance among employees in organization X. I also wondered whether flexibility was associated with job satisfaction, life satisfaction, and work engagement and how these constructs relate to work-life balance. In this context, I was interested in whether there were gender differences in perceived work-life balance among employees with flexible work arrangements. Finally, I explored the role of perceived organizational support in work-life balance. The study included employees with flexible working arrangements (N = 130) and employees with a traditional working model (N = 25). I collected data using both quantitative and qualitative methods. I found that in organization X, flexibility had no impact – employees who have the option of flexible working and employees who do not have this option were equally successful in balancing work and life, and do not differ in life satisfaction, job satisfaction or work engagement. Despite findings in other studies, which stated that women are more successful in balancing work and life when offered flexibility, the impact of gender on work-life balance in the organization X was not found. On the contrary, the results support the finding that perceived organizational support significantly reduces work-life conflict.
Sekundarne ključne besede: flexible work arrangements;work-life balance;job satisfaction;life satisfaction;employee engagement;organizational support;masters theses;Work-family conflict scale WFCS;Satisfaction with life scale SWLS;Utrecht work engagement scale UWES-9;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 62 str.
ID: 19304480