Spolno nadlegovanje na delovnem mestu

diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo

Aida Bajra (Avtor), Branko Lobnikar (Mentor)

Povzetek

V diplomskem delu je obravnavan resen problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kjer se lahko kadarkoli srečujejo zaposleni. Tako lahko na delovnem mestu postanemo žrtev fizičnega, spolnega in tudi psihičnega nasilja. Največkrat so žrtve nasilja predvsem mlade ženske, ki se ne zavedajo dela in vodstvene funkcije na delovnem mestu. Slabo vzdušje na delovnem mestu lahko privede do negativnih posledic, kjer lahko travmatične izkušnje povzročijo hude telesne, mentalne in psihosomatske posledice. Zanimalo nas je tudi, kateri so vzroki in dejavniki, ki vplivajo na spolno nadlegovanje, ter katere so posledice takoj po spolnem napadu in kasneje. Izvedeno je bilo nekaj raziskav o spolnemu nadlegovanju v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da je ena izmed osmih žensk in eden izmed štirinajstih moških že doživelo spolno nadlegovanje. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila ta , da je vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja in vsaka šesta žrtev fizičnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Najpogostejši storilci so bili sodelavci, tem sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih pozicijah. Rezultati analize, kjer je sodelovalo 823 zaposlenih so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10,4 % zaposlenih izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, 18, 8 % pa jih je bilo priča pri spolnemu nadlegovanju. Delodajalci se morejo zavzemati za zaposlene in jih seznaniti s podano izjavo in podpisanim Dogovorom o preprečevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter tekoče spremljati kvaliteto organizacije dela in načina vodenja dela. Za ugotavljanje in odpravo negativnih nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, delodajalec sprejme splošni akt in v soglasju z delavskimi predstavniki določi pooblaščenca za sprejem prijav nadlegovanja. Ti predstavniki se zavzemajo, da bodo trajno spodbujali sodelavce h kolegialnemu vedenju na vseh organizacijskih ravneh družbe in da bodo trajno informirali sodelavce o oblikah in posledicah nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Veliko držav po svetu ima urejen sistem glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V Sloveniji imajo ključno vlogo pri preprečevanju spolnega nadlegovanja sprejeti pravni akti. Ti akti so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.

Ključne besede

žrtve nasilja;delovna mesta;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2023
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[A. Bajra]
UDK:	343.541:005.962(043.2)
COBISS:	172097539
Št. ogledov:	40
Št. prenosov:	9
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Sexual harassment in the workplace
Sekundarni povzetek:	This thesis addresses the serious problem of sexual harassment in the workplace, where employees may encounter it at any time. In the workplace, we can become victims of physical, sexual and psychological violence. Most of the victims of violence are young women who are unaware of their work and their managerial role in the workplace. A bad atmosphere at work can lead to negative consequences, where traumatic experiences can lead to severe physical, mental and psychosomatic consequences. We were also interested in the causes and factors that influence sexual harassment and the consequences of the consequences immediately after a sexual assault and afterwards. We conducted some research on sexual harassment in Slovenia and found that one in eight women and one in 14 men have experienced sexual harassment. Among the more important findings is that one in three women has been a victim of verbal sexual harassment and one in six of physical sexual harassment in the workplace. Colleagues were the most common perpetrators, followed by immediate supervisors and employees in managerial positions. The results of the analysis, which involved 823 workers, showed that 10.4% of employees had been subjected to sexual harassment at work in the last six months and 18.8% had witnessed sexual harassment at work. Employers can advocate for employees and make them aware of the declaration and the signed Agreement on Prevention of Harassment and Violence at Work, and monitor the quality of the organisation of work and the way work is managed on an ongoing basis. In order to identify and eliminate negative harassment and violence in the workplace, the employer shall adopt a general act and, in agreement with the workers' representatives, designate a representative to receive reports of harassment. These representatives undertake to encourage colleagues to behave in a collegial manner at all organisational levels of the company and to keep colleagues informed about the forms and consequences of harassment and violence in the workplace. Many countries around the world have a system in place to address sexual harassment in the workplace. In Slovenia, the legal acts adopted play a key role in preventing sexual harassment. These acts are the Labour Relations Act, the Civil Servants Act, the Act on the Implementation of the Principle of Equal Treatment.
Sekundarne ključne besede:	Spolno nadlegovanje;Žrtve;Ženske;Zaposleni;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	IX f., 49 str.
ID:	20978752