Razmišljanje o sodobni narečni književnosti

Povzetek

Slovenska narečna poezija je danes že močno razvejan in notranje diferenciran kulturno-umetnostni pojav. Bliža se stopnji produkcijske samoumevnosti in recepcijskega priznanja, ima svoje zagovornike, razlagalce in distribucijska središča. Iz relativno zaprtih, jezikovno samozadostnih geografsko-jezikovnih območij prehaja v širšo kulturno zavest kot dragocena regionalna posebnost in individualnost. Zato ne zbuja več samo pozornosti etnologov, folkloristov in dialektologov, temveč kulturološko in sociološko naravnanih literarnih strokovnjakov, ki v raziskave in vrednotenje vnašajo kontekstualne vidike. Še pred nekaj desetletji je veljalo, da je pesnjenje v narečju vnaprej omejeno in pogojeno – ustvarjalci naj bi bili socialno prikrajšani sloji, manjšine v zamejstvu, literarno neizobraženi iz manj razvitih, obrobnih pokrajin – zdaj lahko v tem vidimo zavestno izbiro. Na pokrajinski ali krajevni govor se vežejo volja po ohranjanju izginjajočega ali že izginulega sveta, preteklih načinov kolektivnega življenja, predvsem pa težnja po neposrednem izražanju intimnih individualnih izkušenj in občutij, vraščenih v določen pokrajinski prostor in zgodovinsko dogajanje. Literarna raba narečja torej postaja način opredeljevanja posameznikove pripadnosti, individualne in lokalne identitete, ki ne izključuje sočasne prisotnosti nacionalne in kozmopolitsko-globalne v isti osebi. Estetska vrednost narečne poezije je refleks neznane (nepriznane) druga~nosti drugega in raste iz paradoksne oddaljitve od na~inov tradicionalnega jezikovnega oblikovanja in navezanosti nanje.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska zamejska književnost;slovenska zamejska poezija;slovenska poezija;slovenska narečna književnost;narečna poezija;recepcija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2009
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6.09-1:811.163.5'282"20"
COBISS:	40999778
Št. ogledov:	64
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Today, Slovene dialect poetry is a very heterogeneous and internally differentiated cultural-artistic phenomenon. It is closer to productive self-evidence and receptive recognition and has its own advocates, interpreters and distribution centres. From relatively closed, linguistically independent geographical-linguistic areas it is becoming part of the wider cultural awareness and as a valuable regional speciality and mark of individuality. For this reason, it no longer attracts the attention only of ethnologists, folklore specialists and dialecticians, but also of literary specialists with cultural and sociological interests who introduce contextual aspects into research and evaluation. Even a few decades ago it was held that writing poetry in dialect was by definition limited and conditional – its exponents were socially deprived classes, minorities in neighbouring countries, those without literary education from less-developed, marginal regions – whereas now it is seen as a conscious choice. Regional or local speech is combined with a desire to preserve a disappearing or already disappeared world, past forms of collective life, above all the aspiration to directly express intimate individual experiences and emotions arising from a specific region and historical events. The literary use of dialect thus becomes a way of defining an individual’s affiliation, the individual and local identity that does not exclude the simultaneous presence of the national and the cosmopolitan or global within the same person. The aesthetic value of dialect poetry is a reflection of the unknown (unrecognised) difference of the other and arises from a paradoxical distancing from language formation and attachment to it.
Sekundarne ključne besede:	Slovene literature;Slovene dialect poetry;Slovene poetry;21. st.;
Strani:	Str. 435-453
ID:	22824599