Termin nedoločni zaimki v slovenščini in srbščini

Povzetek

V prispevku, ki je del zajetnejše semantične analize zaimkov v slovenščini in srbščini, so obravnavani nedoločni zaimki oziroma vprašanje, koliko so nedoločni zaimki res nedoločni in kaj z njimi pravzaprav zaznamujemo. Analizirano gradivo dokazuje, da imata izhodiščni obliki zaimkov kaj in kdo opazno širše pomensko polje kot oblike, ki so iz njiju izpeljane. Najpogosteje lahko alternirajo z nekaj. Oblike s pripono -koli izražajo najširšo nedoločnost. Dejstvo, da nedoločni zaimki in zaimenski prislovi pogosto vsebujejo različne reference, pojasnjuje, zakaj se slovničarji v novejšem času izogibajo uporabi termina "nedoločen" in zakaj prihaja do razlik v poimenovanju in delitvah v klasičnih slovnicah. Analizirane besede ločijo predvsem funkcijo lokalizacije in funkcijo kvantifikacije v obeh jezikih. Sfera njihove nedoločnosti je lahko zelo široka, lahko pa gre tako za povsem subjektivno nedoločnost kot tudi za relativno določnost.

Ključne besede

slovenščina;srbščina;leksikografija;terminologija;jezikoslovje;primerjalno jezikoslovje;nedoločni zaimki;semantika;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2007
Tipologija:	0 - Ni določena
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	811.163'367.626.6
COBISS:	71974754
Št. ogledov:	24
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	This paper, which is a part of a comprehensive semantic analysis of pronouns in Slovene and Serbian, deals with the indefinite pronouns and offers answers to the question of how "indefinite" indefinite pronouns actually are and what exactly we indicate by using them. The analysed material shows that the basic forms of pronouns kaj and kdo have a noticeably broader semantic field than the forms which are derived from them. Very often they can alternate with nekaj. The forms ending with the suffix -koli show the broadest indefiniteness. The fact that both indefinite pronouns and pronominal adverbs often contain reference justifies the tendency of some contemporary grammarians to avoid the term "indefinite" and explains the differences in names and classifications in traditional grammars. The analysed words primarily distinguish the functions of localisation and quantification in both languages. The scope of their indefiniteness can be very wide and can refer to fully subjective indefiniteness as well as to relative indefiniteness.
Sekundarne ključne besede:	Slovene language;Serbian language;lexicography;terminology;linguistics;comparative linguistics;indefinite pronouns;semantics;
Strani:	Str. 445-456
ID:	23394044