magistrsko delo
Barbara Oven (Avtor), Vita Poštuvan (Mentor), Vanja Gomboc (Komentor)

Povzetek

Alkoholizem v Sloveniji predstavlja ključen javnozdravstveni problem, saj se po porabi alkohola in po posledicah škodljive rabe alkohola uvrščamo v sam vrh EU. Magistrsko delo tako teoretično kot empirično proučuje odnos med socialno oporo, depresivnostjo, osamljenostjo, samomorilno ideacijo in motivacijo za sprememb, pri osebah, odvisnih od alkohola, ki so v procesu zdravljenja. V študiji (N = 139) smo poleg demografskih vprašanj uporabili Večdimenzionalno lestvico zaznane socialne opore (MSPSS), De Jong Gierveld lestvico za emocionalno in socialno osamljenost, Lestvico depresivnosti (CES-D), Paykelovo lestvico samomorilnega vedenja (PSS) in Lestvico motivacije za spremembo (URICA). V prvem delu analiz smo preverili merske značilnosti Lestvice motivacije za spremembo (URICA), pri čemer smo potrdili ustrezno veljavnost in zanesljivost lestvice ter potrdili predvideno štiri-faktorsko strukturo. Nadalje so rezultati naših analiz pokazali, da socialna opora statistično pomembno negativno napoveduje depresivnost, osamljenost in samomorilno ideacijo, medtem ko med socialno oporo in motivacijo za spremembo nismo ugotovili linearnega odnosa. Izkazalo se je tudi, da socialna opora mediira odnos med osamljenostjo in depresivnostjo ter med depresivnostjo in samomorilno ideacijo. Izsledki naše študije nudijo dodatno razumevanje preučevanih konstruktov in dokazujejo pomembno vlogo socialne opore pri duševnem zdravju oseb, odvisnih od alkohola.

Ključne besede

magistrska dela;odvisnost od alkohola;socialna opora;depresivnost;osamljenost;samomorilna ideacija;motivacija za spremembo;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [B. Trobentar]
UDK: 159.97:613.81(043.2)
COBISS: 201557763 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 18
Št. prenosov: 0
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The role of social support in people, addicted to alcohol
Sekundarni povzetek: Alcoholism is a key public health problem in Slovenia, which ranks among the top EU countries by alcohol consumption and consequences of harmful alcohol consumption. The thesis theoretically and empirically examines the relationship between social support, depression, loneliness, suicidal ideation and motivation to change in alcohol addicts in treatment. Beside demographic questions, the study (N = 139) applied the Multidimensional Scale Of Perceived Social Support (MSPSS), De Jong Gierveld Scale for emotional and social loneliness, Depression Scale (CES-D), Paykel Suicidal Scale (PSS) and motivation to change scale (URICA). The first part of the analyses examines the measuring of the motivation to change scale (URICA), confirming its adequacy, reliability and the assumed four-factor structure. Further, our analyses revealed that social support statistically significantly negatively predicts depression, loneliness and suicidal ideation, while no linear relationship was found between social support and motivation to change. Social support was also found to mediate the relationship between loneliness and depression, and between depression and suicidal ideation. Our study findings provide further understanding of the examined constructs and demonstrate the importance of social support on mental health in persons addicted to alcohol.
Sekundarne ključne besede: master theses;alcohol addiction;social support;depression;loneliness;suicidal ideation;motivation to change;Alkoholizem;Odvisnost (psihologija);Duševno zdravje;Depresija (psihologija);Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo
Strani: 1 spletni vir (1 datoteka PDF (X, 99 str.))
ID: 24132168
Priporočena dela:
, magistrsko delo
, vloga socialne opore in intenzitete čustvovanja pri uporabi in učinkovitosti socialne regulacije čustev
, vloga preteklih stresnih izkušenj, socialne opore in mesta nadzora