Branje kratke zgodbe v luči recepcijskih teorij

Povzetek

V prispevku skušamo prikazati, kakšna je vloga bralca pri tvorbi pomena literarnega dela. Zanimalo nas je, kako bralci sprejemajo in v svojem besedilnem svetu konkretizirajo nejasna, dvoumna mesta, ki jih zgodba ne pojasni. V ta namen smo izvedli empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo 180 bralcev z različnih ravni šolanja, ki so prebrali tri kratke zgodbe: Rai Andreja Blatnika, Nič takšnega Milana Kleča ter Ob oknu Alekse Šušulića. Teoretična izhodišča raziskave predstavljajo nekateri klju~ni pojmi Romana Ingardna, Wolfganga Iserja in Umberta Eca, kot so konkretizacija, shematizirani aspekti, mesta nedoločenosti, estetski učinek, odprto delo, implicitni bralec, modelni bralec ipd. Pokazalo se je, da na razumevanje pomensko odprtega mesta poleg stopnje šolanja in literarnega znanja v veliki meri vplivajo subjektivne lastnosti bralca, zato niti dve konkretizaciji nista povsem enaki, so pa vse omejene z notranjo strukturo dela in niso poljubne. Število bralcev, ki ni razbralo sporočila zgodbe, je naraščalo glede na nižjo raven zahtevnosti šolanja, hkrati pa tudi glede na strukturo posamezne zgodbe. Izkazalo se je, da bolj ko je zgodba pomensko odprta, manjše je število bralcev, ki je uspelo razbrati njeno sporočilo.

Ključne besede

slovenska književnost;slovenska proza;kratka proza;recepcija;književna didaktika;Blatnik;Andrej;1963-;Kleč;Milan;1954-;Šušulić;Aleksa;1961-;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2006
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
UDK:	821.163.6-32:372.882
COBISS:	33415266
Št. ogledov:	71
Št. prenosov:	3
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The paper discusses the reader’s role in the generation of meaning in a literary work, focusing on the reader’s reception and concretisation of vague and ambiguous points in a story which are left unexplained. To this end, an empirical survey was carried out involving 180 readers with different education levels. They were asked to read three short stories: Rai by Andrej Blatnik, Nič takšnega by Milan Kleč and Ob oknu by Aleksa Šušulić. The theoretical basis of the research comprises some key terms by Roman Ingarden, Wolfgang Iser and Umberto Eco, such as concretisation, schematised aspects, places of indeterminacy, aesthetic effect, open work, implied reader, model reader, etc. The findings suggest that while the understanding of ambiguity within the text is mostly determined by the level of education and literary knowledge of the reader, it is also significantly influenced by the reader’s subjective characteristics. Thus no two concretisations were completely alike, while they were still limited by the internal structure of the work and not arbitrary. The number of readers who failed to grasp the message of the story increased as the education level fell and in relation to the structure of the individual stories. The results show that the greater the ambiguity of the story, the smaller is the number of the readers who succeed in understanding its message.
Sekundarne ključne besede:	short story;reading and text comperhension;empirical survey;
Strani:	Str. 637-644
ID:	24505635