Stres med medicinskimi sestrami v urgentnem centru

magistrsko delo

Arijana Smajlović (Avtor), Polona Šprajc (Mentor)

Povzetek

Delo v zdravstveni negi je odgovorno in zahtevno, kajti skrb za pacienta in njegove potrebe predstavlja prioriteto vsaki medicinski sestri. Pogosto pa se poleg izvajanja aktivnosti zdravstvene nege srečujejo z mnogimi drugimi stresnimi situacijami. Nepredvidljive situacije pa so posebej značilne za medicinske sestre na urgenci. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Za izdelavo teoretičnega dela smo pregledali slovensko in tujo literaturo. Zanimalo nas je, kateri so glavni stresorji pri delu zaposlenih in vzroki za izgorelost zaposlenih, kakšne so posledice izgorelosti za zaposlene in organizacije ter katere so najbolj učinkovite strategije za obvladovanje stresa pri zaposlenih. V empiričnem delu smo skladno z namenom, cilji in hipotezami izvedli raziskavo, ki temelji na deskriptivni kvantitativni metodi – opravili smo presečno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v dveh urgentnih centrih. Anketiranje je potekalo od sredine maja do začetka avgusta 2024. Pridobljene podatke smo računalniško obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Exel 2016, nato pa smo jih analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Zastavljene hipoteze smo preverili s pomočjo statističnega programa IBM SPSS različica 29.0 za operacijski sistem Microsoft Windows (IBM Corp. Armonk, NY, ZDA). En (2,1 %) anketirani je ocenil svojo raven stresa pri vsakodnevnem delu kot visoko, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 32,0294; p < 0,001). Ženske so se statistično značilno pogosteje v preteklem mesecu počutile nervozne in pod stresom kot moški (U = 140,000; p = 0,049). Prav tako so se ženske statistično značilno pogosteje počutile, kot da nakopičenih težav ne morejo premagati kot moški (U = 141,000; p = 0,050). Višja delovna doba je bila povezana z boljšim obvladovanjem sprememb in dogodkov v življenju (r = 0,334; p = 0,020). Ugotovili smo, da je izmensko delo 11 (22,9 %) anketiranih navedlo kot dejavnik stresa, kar je bilo statistično značilno pod pričakovanji v višini 70 % (binomski test = 15,558; p < 0,001). Izgorelost anketiranih je bila statistično značilno pod pričakovanji (> 75 točk po CBI) pri vseh treh dimenzijah (p < 0,001). Stopnja izgorelosti se med anketiranimi ni statistično značilno razlikovala glede na spol, stopnjo izobrazbe, delovno dobo ali starost anketiranih (p > 0,05).

Ključne besede

stres;izgorelost;medicinske sestre;urgentni center;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2024
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UM FOV - Fakulteta za organizacijske vede
Založnik:	[A. Smajlović]
UDK:	331.4
COBISS:	215909379
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	0
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Stress among nurses in the emergency room
Sekundarni povzetek:	Work in nursing is both responsible and demanding, as caring for patients and addressing their needs is a top priority for every nurse. In addition to providing nursing care, they often face many other stressful situations. Unpredictable scenarios are particularly characteristic of emergency department nurses. This master's thesis consists of theoretical and empirical sections. For the theoretical part, we reviewed Slovenian and foreign literature. We explored the main stressors at work, causes of burnout, consequences of burnout for employees and organizations, and the most effective strategies for managing stress among employees. In the empirical section, aligned with the research objectives and hypotheses, we conducted a study based on a descriptive quantitative method – a cross-sectional survey. Data were collected using a questionnaire among employees in two emergency departments. The survey was conducted from mid-May to early August 2024. The data were processed using Microsoft Excel 2016, followed by analysis with descriptive and inferential statistics. Hypotheses were tested using IBM SPSS version 29.0 for Microsoft Windows (IBM Corp., Armonk, NY, USA). One respondent (2.1%) rated their stress level at work as high, which was statistically significantly lower than the expected 70% (binomial test = 32.0294; p < 0.001). Women reported feeling nervous and stressed more frequently than men in the past month (U = 140.000; p = 0.049). Similarly, women felt overwhelmed by accumulated problems more often than men (U = 141.000; p = 0.050). Longer work experience was associated with better coping with life changes and events (r = 0.334; p = 0.020). Shift work was cited as a stress factor by 11 (22.9%) respondents, which was statistically significantly lower than the expected 70% (binomial test = 15.558; p < 0.001). Burnout levels were statistically significantly lower than expected (> 75 points on the CBI) across all three dimensions (p < 0.001). Burnout levels did not differ significantly by gender, education level, work experience, or age (p > 0.05).
Sekundarne ključne besede:	Delovni stres;Medicinske sestre;Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za organizacijske vede
Strani:	VIII, 76 f.
ID:	25200837