Jakob Aleksič

poklicanost človeka k dialogu

Povzetek

V prispevku je na podlagi razprav, ki jih je dr. Jakob Aleksič objavil po drugi svetovni vojni v Zborniku Teološke fakultete in Bogoslovnem vestniku, predstavljeno in kritično ovred‑ noteno njegovo razumevanje dialoga, enotnosti obeh zavez in judovstva. Besedilo predsta‑ vlja nadaljevanje prispevka z naslovom Jakob Aleksič – znanilec pomladi biblične znanosti, ki ga je avtor objavil v reviji Edinost in dialog 74 (2019‑1). Aleksičeve razprave »zvesto sledijo nauku cerkvenega učiteljstva« (Stainer 1980, 497), tj. sklepom drugega vatikanskega koncila in drugim dokumentom cerkvenega učiteljstva, in ne predstavljajo posebnega izvirnega znanstvenega doprinosa, temveč bolj strokovne prikaze, »ki ima[jo] le bolj splošno uvoden značaj«, kot zapiše Aleksič sam (1955, 144). Sveto pismo Aleksič razume kot zapis dialoga med Bogom in človekom oz. kot zgodovinsko usedlino tega dialoga, ki je vtkana v zgodovino izvoljenega ljudstva. V sozvočju z Dogmatično konstitucijo o Božjem razodetju (Dei Verbum) tako poudari enotnost obeh zavez, Stare in Nove, kajti odrešenjska zgodovina »se ni začela šele ob lesu križa na Golgoti, ampak ob drevesu spoznanja dobrega in hudega v raju« (1967, 6). Iz tega izhaja, da oznanila Jezusa iz Nazareta ni mogoče pravilno razumeti, če ga »ne motrimo v okviru žive, tisočletne preroš‑ ke tradicije in zgodovinske stvarnosti judovskega naroda« (1965b, 236). Zato tudi vprašanje judov in judovstva postavi v okvir celotnega Božjega odrešenjskega načrta. Upoštevajoč dejstvo, da je bil Aleksič prvi, ki je v Sloveniji zelo natančno in obsežno strokovno poročal o sprejemanju t. i. judovske sheme, ki je v svoji končni (četrti) obliki postala znana kot Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev (Nostra aetate), je ovrednoten kot narodni budi‑ telj, ki je bodoče generacije duhovnikov vzgajal za dialog. Njegovo delovanje se na poseben način zaokroža prav s to (in predhodno) številko revije Edinost in dialog, ki obeležuje 55. obletnico objave koncilske izjave Nostra aetate.

Ključne besede

dialog;judovstvo;Sveto pismo;enotnost Stare in Nove zaveze;drugi vatikanski koncil;Dei Verbum;shema o judih;Nostra aetate;Izjava o razmerju Cerkve do nekrščanskih verstev;Aleksič;Jakob;1897-1980;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2021
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	UL TEOF - Teološka fakulteta
UDK:	27-67:929Aleksič J
COBISS:	61887235
ISSN:	2335-4127
Št. ogledov:	7
Št. prenosov:	2
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Jakob Aleksič
Sekundarni povzetek:	This paper presents and critically evaluates dr. Jakob Aleksič’s view of dialogue, the unity of the Scripture, and Judaism, based on the discussions published by him in the journals Zbornik teološke fakultete and Bogoslovni vestnik after the Second World War. The paper is a continuation of the article Jakob Aleksič – The Messenger of the Biblical Science Spring published in the Unity and Dialogue 74 (2019-1). In his discussions Aleksič »faithfully follows the teachings of the Church« (Stainer 1980, 497), i.e. the Council’s and other documents of the Church. As Aleksič (1955, 144) himself asserted, his discussions do not represent an original
Sekundarne ključne besede:	dialogue;Judaism;Holy Scripture;Bible;the unity of the Old and New Testament;Second Vatican Council;Dei Verbum;declaration on the Jews;Nostra aetate;Declaration on the relation of the Church to non-Christian religions;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	str. 119-140
Letnik:	ǂLetn. ǂ76
Zvezek:	ǂšt. ǂ1
Čas izdaje:	2021
DOI:	10.34291/Edinost/76/Skralovnik
ID:	25250365