Pomen Slomškovega pridižnega jezika za slovensko knjižno normo

Povzetek

Prispevek obravnava konstruktivno vlogo Slomškovega pridižnega jezika pri oblikovanju enotnega slovenskega knjižnega jezika. Pri tem izhaja iz spoznanj, da se je slovenski knjižni jezik od Trubarja do Slomška normativno razvijal in oblikoval ob pridižnem jeziku. Pomen Slomškove vloge v tej kontinuiteti avtorica ugotavlja na podlagi glasoslovno-oblikoslovnih značilnosti jezika njegovih pridig, ki odražajo Slomška kot zagovornika poenotenja slovenskega jezika in so tesno povezane tudi z njegovimi teoretičnimi izhodišči, jezikovnim načrtovanjem ter splošnimi prizadevanji za slovenski jezik. Slomšek je namreč ohranjal jezikovno tradicijo, ljudski jezik, ki ga je nadgradil v trden knjižni sistem. Tako je pri izbiri jezikovnih različic zavestno sledil osrednjeslovenskemu tipu jezika, a ga obenem soočal z značilnostmi svojega jezikovnega prostora. Pri tem ni v celoti sprejemal niti Metelkovega središčnoslovenskega knjižnega sistema niti Dajnkovega vzhodnoštajerskega, temveč je sledil Murkovim jezikovnosistemskim rešitvam, ki so nakazovale pot sprejemanja novih oblik. Te je kot zagovornik poenotenja sprejemal v svoje pridige, čeprav še ne povsem dosledno. Slomšek je v svojih pridigah – ob njihovi versko-vzgojni vlogi – pomembno oblikoval in utrjeval knjižno normo. S slogovno dovršenostjo svojih pridig je izvirno zaznamoval tudi cerkveno govorništvo 19. stoletja, predvsem pa so bile njegove pridige učinkovito sredstvo kultiviranja slovenskega naroda in jezika.

Ključne besede

pridige;slovenščina;slovenski knjižni jezik;jezikovna norma;jezikovna analiza;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2020
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL TEOF - Teološka fakulteta
UDK:	811.163.6:27-475.5-23
COBISS:	44013827
ISSN:	0006-5722
Št. ogledov:	26
Št. prenosov:	5
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	ǂThe ǂmeaning of Slomšek's sermon language for Slovenian literary norm
Sekundarni povzetek:	The article deals with the constructive role of the language of sermons by Slovenian bishop Anton Martin Slomšek (1800–1862) in the formation of a unified Slovenian literary language. It stems from findings that Slovenian literary language from Trubar to Slomšek has normatively been developing and forming along with sermon language. The author establishes Slomšek’s important role in this continuity on the basis of phonetic and morphologic features of his sermon language which show Slomšek as an advocate of the unification of the Slovenian language and are also tightly bound to his theoretical bases, language planning and general efforts for the Slovenian language. Namely, Slomšek maintained linguistic tradition, people’s language which he upgraded to a solid literary system. Thus, he consciously followed the Central Slovenian language in choosing linguistic variations and faced it with characteristics of his own language environment. In this regard, he did neither accept Franc Metelko’s Central Slovenian literary system nor Peter Danjko’s Eastern Styrian. Instead, he followed Anton Murko’s systemic linguistic solutions showing the way of accepting new inflective forms which he, as an advocate of unification, accepted into his sermons, even though not consistently at that time. Apart from its religious and educational role, Slomšek’s sermons have irreplaceably formed and reinforced literary norm. With its stylistic perfection he also permanently marked the 19th century church rhetoric and above all, his sermons have been an effective means of cultivating Slovene nation and language.
Sekundarne ključne besede:	sermons;Slovenian language;Slovenian literary language;language norm;linguistic analysis;Slomšek;Anton Martin;škof;1800-1862;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	Str. 537-549
Letnik:	ǂLetn. ǂ80
Zvezek:	ǂ[št.] ǂ3
Čas izdaje:	2020
DOI:	10.34291/BV2020/03/Rezar
ID:	25258672