Povzetek
Krepitev duševnega zdravja je vse bolj pomembna vsebina našega vsakdana, kar je odgovor na visoko prevalentnost duševnih stisk ter pomanjkanje dostopnih načinov zdravljenja. Naravno okolje je vir psihičnega in telesnega blagostanja, ena najbolj dostopnih oblik zdravljenja z naravo pa je gozdna kopel, pri kateri se ‘potopimo’ v naravo in sprejemamo njene dejavnike skozi vsa čutila. V okviru naloge smo raziskovali vpliv naravnega okolja na psihično blagostanje, raziskavo pa smo izvedli v dveh delih. V prvem, v katerem je sodelovalo 145 udeležencev, smo preverjali povezanost med izpostavljenostjo naravi, psihičnim blagostanjem (merjenim z Vprašalnikom duševnega zdravja - MHC-SF; Keyes, 2002) in povezanostjo z naravo (merjeno z Lestvico povezanosti z naravo - NR-21; Nisbet idr., 2009). Rezultati so pokazali, da se izpostavljenost naravi pozitivno povezuje s povezanostjo z naravo, ta pa se zmerno povezuje s psihičnim blagostanjem. Predvidevamo, da morda subjektivni občutek povezanosti z naravo mediira odnos med objektivnimi pokazatelji izpostavljenosti naravi in psihičnim blagostanjem. V drugem, eksperimentalnem delu, je sodelovalo 41 udeležencev. Njihova naloga je bila samostojno izvesti štiri sprehode, dva v naravnem in dva v urbanem okolju, pri čemer je drugi sprehod v vsakem okolju vključeval vaje čuječnosti. Med sprehodom smo beležili temperaturo, srčni utrip in prevodnost kože udeležencev, pred in po sprehodu smo ocenili doživljanje stresa in čustvovanje. Ocenili smo tudi dispozicijsko povezanost z naravo in čuječnost udeležencev. Rezultati so pokazali, da je imelo naravno okolje v primerjavi z urbanim pomembno večje učinke na povečanje prijetnega čustvovanja. Sprehoda s čuječnostjo sta vplivala na znižanje neprijetnega čustvovanja in doživljanja stresa. Povezanost z naravo in čuječnost kot dispoziciji sta s posameznimi vidiki doprinesli k blagodejnim učinkom sprehodov, potrebno pa je nadaljnje raziskovanje na večjem vzorcu. Iz analize poročil udeležencev je bilo razvidno, da so dejavniki naravnega okolja bolj restorativni kot dejavniki urbanega okolja, njihov specifičen vpliv pa bi bilo pomembno raziskovati tudi v prihodnje. Opazili smo, da narava vpliva na krepitev prijetnih čustev, medtem ko izpostavljenost s čuječnostjo uravnava doživljanje stresa in neprijetnih čustev. Ugotovitve podpirajo možnost uporabe gozdne kopeli kot pristopa zdravljenja, ki celostno naslavlja zdravje in blagostanje posameznika ter osvetljuje potrebo po ciljnem raziskovanju uporabe gozdne kopeli v ta namen.
Ključne besede
narava;gozdna kopel;stres;blagostanje;čuječnost;magistrska dela;Vprašalnik duševnega zdravja – kratka oblika MHC-SF;Lestvica povezanosti z naravo NR-21;Lestvica zaznanega stresa PSS;Lestvica pozitivnih in negativnih izkušenj SPANE;Biopac ResearchRing;Kentuckyski vprašalnik čuječnostnih spretnosti;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2024 |
Tipologija: |
2.09 - Magistrsko delo |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[K. Križman] |
UDK: |
159.9:615.85:630*1(043.2) |
COBISS: |
225405955
|
Št. ogledov: |
109 |
Št. prenosov: |
38 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
The effects of short-term exposure to natural environments on psychological health and well-being |
Sekundarni povzetek: |
The importance of mental health has become an increasingly significant part of daily life, reflecting the high prevalence of mental distress and the lack of accessible treatment options. The natural environment is a source of psychological and physical well-being, with one of the most accessible forms of nature-based therapy being forest bathing, which involves 'immersing' oneself in nature and experiencing its elements through all senses. In our study, we explored the impact of the natural environment on psychological well-being, conducting the research in two parts. In the first part, which involved 145 participants, we examined the relationship between nature exposure, psychological well-being (measured using the Mental Health Continuum-Short Form; MHC-SF; Keyes, 2002), and nature connectedness (measured using the Nature Relatedness Scale - NR-21; Nisbet et al., 2009). The results indicated that nature exposure was positively associated with nature connectedness, which was moderately associated with psychological well-being. We hypothesize that the subjective sense of nature connectedness may mediate the relationship between objective indicators of nature exposure and psychological well-being. The second, experimental part, involved 41 participants. Their task was to complete four walks, two in a natural and two in an urban environment, with the second walk in each setting including mindfulness exercises. During the walks, we monitored temperature, heart rate, and skin conductance, while before and after the walks, we assessed stress levels and emotional experience. We also measured participants' dispositional nature connectedness and mindfulness. The results showed that the natural environment had significantly stronger effects on increasing pleasant emotions compared to the urban environment. The mindfulness walks led to a reduction in unpleasant emotions and stress. Nature connectedness and mindfulness as dispositions contributed to certain aspects of the beneficial effects of the walks, but further research on a larger sample is needed. From the analysis of participants' reports, it was evident that the factors of the natural environment were more restorative than those of the urban environment, and their specific impact warrants further research. We observed that nature strengthens pleasant emotions, while exposure through mindfulness regulates the experience of stress and unpleasant emotions. The findings support the potential use of forest bathing as a therapeutic approach that holistically addresses individual health and well-being, highlighting the need for targeted research into its application for this purpose. |
Sekundarne ključne besede: |
nature;forest bathing;stress;well being;mindfulness;masters theses;Mental health continuum – short form MHC-SF;Nature relatedness scale NR-21;Perceived stress scale PSS;Scale of positive and negative experience SPANE;Kentucky inventory of mindfulness skills KIMS; |
Vrsta dela (COBISS): |
Magistrsko delo/naloga |
Študijski program: |
0 |
Konec prepovedi (OpenAIRE): |
1970-01-01 |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za psihologijo |
Strani: |
105 str. |
ID: |
25595016 |