diplomsko delo
Veronika Rošer (Avtor), Alenka Oven (Recenzent), Zorana Sicherl (Mentor)

Povzetek

Uvod: Možganska kap nastane zaradi prekinitve oskrbe možganov s krvjo, kar je lahko posledica zamašitve žile ali pritiska krvi na možgansko tkivo ob možganski krvavitvi. Zaradi pomanjkanja kisika in hranilnih snovi možganske celice odmrejo, kar privede do okvare možganskega tkiva. Najpogostejše posledice možganske kapi so ohromitev dela telesa, motnje govora, ravnotežja, koordinacije, zaznavanja, požiranja, vida, sluha, kar vpliva na samostojnost izvajanja vsakodnevnih aktivnosti. Vsako leto po svetu možganska kap prizadene 15 milijonov ljudi. Po preboleli možganski kapi je pomembna rehabilitacija, ki je usmerjena v optimalno delovanje na vseh področjih posameznikovega delovanja. Delovna terapija predstavlja nepogrešljiv člen pri reševanju težav na vseh področjih delovanja v akutni, subakutni in kronični rehabilitaciji, doma in v skupnosti. Rehabilitacija, ki temelji na navidezni resničnosti, se vse pogosteje uporablja za rehabilitacijo oseb po možganski kapi. Namen: Namen diplomskega dela je s pomočjo pregleda literature zbrati dokaze o uporabnosti in učinkovitosti navidezne resničnosti pri delovnoterapevtski obravnavi oseb po možganski kapi. Metode dela: Izveden je bil pregled literature. Iskanje literature je potekalo po smernicah za sistematični pregled literature Centre for Reviews and Dissemination. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev so bile študije iskane prek Digitalne knjižnice Univerze v Ljubljani, in sicer v naslednjih podatkovnih bazah: Cinahl, PubMed, Web of Science in OT Seeker. Rezultati: V končno analizo je vključenih osem raziskav, objavljenih med letom 2010 in 2024. Uporaba navidezne resničnosti je v kombinaciji s konvencionalno delovno terapijo učinkovitejša pri izboljšanju funkcije zgornjega uda. Video igre pozitivno vplivajo na boljše izvajanje vsakodnevnih življenjskih aktivnosti in hkrati povečujejo motivacijo oseb po MK. Pregled literature je pokazal, da je uporaba navidezne resničnosti učinkovitejša od konvencionalne terapije, saj skrajša čas obravnave. Razprava in zaključek: Glede na to, da je navidezno resničnost mogoče personalizirati glede na specifično obravnavo posamezne osebe po možganski kapi, le-ta bistveno skrajša njeno trajanje. Prav tako naj bi bolje motivirala osebo po možganski kapi k sodelovanju in bolje vpliva na njeno dobro počutje in tako pripelje do boljših funkcionalnih rezultatov.

Ključne besede

diplomska dela;delovna terapija;cerebrovaskularni inzult;računalniška podpora;rehabilitacija;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [V. Rošer]
UDK: 615.851
COBISS: 223452675 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 47
Št. prenosov: 13
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Use of virtual reality in occupational therapy for people after stroke
Sekundarni povzetek: Introduction: A stroke is the result of an interruption of blood flow to a specific area of the brain, either due to a blockage in a blood vessel or the pressure of blood to a part of the brain due to a cerebral haemorrhage. Due to lack of oxygen and nutrients, brain cells die, which leads to brain tissue damage. The most common consequences of a stroke are paralysis of a part of the body, disorders of speech, balance, coordination, perception, swallowing, vision, hearing, and this affects the independence of performing daily activities. Every year, 15 million people worldwide suffer a stroke. After a stroke, rehabilitation is important, aimed at optimal functioning in all areas of an individual's functioning. Occupational therapy is an indispensable link in solving problems in all areas of functioning in acute, sub-acute and chronic rehabilitation, at home and in the community. Rehabilitation based on virtual reality is increasingly being used for the rehabilitation of people after a stroke. Purpose: The aim of the thesis is to collect evidence on the usefulness and effectiveness of virtual reality in the occupational therapy treatment of people after a stroke by means of a literature review. Methods: A literature search was conducted. The literature search was conducted according to the Center for Reviews and Dissemination for a systematic literature review. Based on inclusion and exclusion criteria, studies were searched in the Digital Library of the University of Ljubljana, in the following databases: Cinahl, PubMed, Web of Science and OT Seeker. Results: Eight studies published between 2010 and 2024 are included in the final analysis. The use of virtual reality in combination with conventional occupational therapy is more effective in improving upper limb function. Video games have a positive impact on improving the performance of daily living activities and at the same time increase the motivation of people after stroke. A review of the literature showed that the use of virtual reality is more effective than conventional therapy as it reduces treatment time. Discussion and conclusion: As virtual reality can be personalised to the specific treatment of each person after a stroke, it significantly reduces the duration of the stroke. It is also thought to better motivate a person after a stroke to participate and have a better impact on their well-being, thus leading to better functional outcomes.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;occupational therapy;cerebrovascular insult;computer support;rehabilitation;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za delovno terapijo
Strani: 28 str., [6] str. pril.
ID: 25754172