diplomsko delo
Povzetek
Uvod: Možganska kap je eden glavnih vzrokov invalidnosti po svetu in pogosto povzroči težave pri izvajanju dnevnih aktivnosti. Rehabilitacija oseb po možganski kapi vključuje različne pristope, med katerimi je tudi Bobath pristop, ki se osredotoča na izboljšanje kakovosti gibanja in nadzora trupa. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšna je učinkovitost Bobath pristopa pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi v kontekstu izvajanja dnevnih aktivnosti in primerjati njegovo uspešnost z drugimi rehabilitacijskimi metodami. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature po smernicah Joanna Briggs Institute. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed in Web of Science. V analizo so bile vključene kvantitativne študije, ki so primerjale Bobath pristop z drugimi metodami rehabilitacije. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih devet študij, ki so preučevale učinkovitost Bobath pristopa pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi. Študije so pokazale, da Bobath pristop prispeva k izboljšanju nadzora trupa, ravnotežja in funkcionalnega gibanja, kar lahko pozitivno vpliva na sposobnost izvajanja dnevnih aktivnosti. Študije so pokazale, da so alternativni pristopi, kot je trening, usmerjen v specifično nalogo, in trening motoričnega ponovnega učenja lahko učinkovitejši pri hitrejšem doseganju funkcionalne neodvisnosti v primerjavi z Bobath pristopom. Razprava in zaključek: Pri rehabilitaciji oseb po možganski kapi se uporaba Bobath pristopa ni izkazala za učinkovito z vidika izvajanja dnevnih aktivnosti, v primerjavi z drugimi pristopi. V zgodnji fazi okrevanja se je Bobath metoda izkazala za koristno, saj zmanjšuje povečan mišični napon, izboljšuje koordinacijo gibanja in preprečuje razvoj kompenzacijskih vzorcev. Kljub temu so rezultati študij pokazali, da so nekatere metode, kot sta trening, usmerjen v specifično nalogo in program ponovnega motoričnega učenja, pogosto bolj uspešne za doseganje funkcionalne neodvisnosti. Ti pristopi posameznikom omogočajo bolj neposredno vključevanje v vsakodnevne aktivnosti in hitrejši prenos naučenih spretnosti v realno okolje. Pregled literature je pokazal, da ni jasnih dokazov za učinkovitost Bobath pristopa pri izvajanju dnevnih aktivnosti v primerjavi z uporabo drugih pristopov. Smiselno bi bilo, da se Bobath pristop v okviru rehabilitacijske obravnave uporablja v kombinaciji z drugimi terapevtskimi metodami.
Ključne besede
diplomska dela;delovna terapija;cerebrovaskularni inzult;razvojno nevrološki pristop;sistematični pregled literature;
Podatki
| Jezik: |
Slovenski jezik |
| Leto izida: |
2025 |
| Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
| Organizacija: |
UL ZF - Zdravstvena fakulteta |
| Založnik: |
[J. Harih] |
| UDK: |
615.851 |
| COBISS: |
247472131
|
| Št. ogledov: |
83 |
| Št. prenosov: |
16 |
| Ocena: |
0 (0 glasov) |
| Metapodatki: |
|
Ostali podatki
| Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
| Sekundarni naslov: |
Effectiveness of the Bobath approach in performing activities of daily living in persons after stroke |
| Sekundarni povzetek: |
Introduction: Stroke is one of the leading causes of disability worldwide and often results in difficulties in performing daily activities. Rehabilitation following a stroke involves various approaches, one of which is the Bobath approach, focusing on improving movement and trunk control. Purpose: The aim of this literature review was to determine the effectiveness of the Bobath approach in the rehabilitation of individuals post stroke in the context of performing daily activities, and to compare its effectiveness with other rehabilitation methods. Methods: A systematic literature review was conducted following the Joanna Briggs Institute guidelines. The search was carried out in the CINAHL, PubMed, and Web of Science databases. Quantitative studies comparing the Bobath approach with other rehabilitation methods were included in the analysis. Results: Nine studies were included in the final analysis, which examined the effectiveness of the Bobath approach in the rehabilitation of individuals post stroke. The studies showed that the Bobath approach contributes to the improvement of trunk control, balance, and functional movements, which can positively affect the ability to perform daily activities. However, some studies indicated that alternative approaches, such as task-specific training and motor relearning programme, may be more effective in achieving functional independence more quickly. Discussion and Conclusion: In stroke rehabilitation, the use of the Bobath approach did not prove to be the most effective method for improving the performance of daily activities when compared to other approaches. In the early stages of recovery, the Bobath approach was found to be beneficial, as it reduces muscle tone, improves movement coordination, and prevents the development of compensatory movement patterns. However, the studies showed that some methods, such as task-specific training and motor relearning programs, are often more successful in achieving functional independence. These approaches enable individuals to more directly engage in everyday activities and facilitate faster transfer of learned skills into real-life environments. The literature review revealed a lack of clear evidence supporting the effectiveness of the Bobath approach in improving performance in daily activities when compared to other rehabilitation approaches. It would therefore be reasonable to use the Bobath approach in combination with other therapeutic methods within the rehabilitation process. |
| Sekundarne ključne besede: |
diploma theses;occupational therapy;cerebrovascular insult;neurodevelopmental approach;systematic literature review; |
| Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo/naloga |
| Študijski program: |
0 |
| Komentar na gradivo: |
Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za delovno terapijo |
| Strani: |
1 spletni vir (1 datoteka PDF (35 str., [17] str. pril.)) |
| ID: |
27322202 |