Prisilno beračenje otrok v Parizu

diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje

Laura Lavrič (Avtor), Danijela Frangež (Mentor)

Povzetek

Trgovina z ljudmi je sodobna oblika suženjstva, ki vključuje novačenje, prevoz, prenos, dajanje zatočišča ali sprejemanje ljudi s silo, z goljufijo ali s prevaro, da bi jih izkoriščali za dobiček. Ena izmed pojavnih oblik trgovine z ljudmi je prisilno beračenje, ki je lahko del organizirane kriminalitete. Prisilni berači so pogosto ustrahovani in prisiljeni oddati ves ali večino zaslužka od beračenja storilcem, ki jih psihično ali fizično izkoriščajo. Otroci predstavljajo velik delež žrtev. Temelj boja proti trgovini z ljudmi predstavljata Konvencija Združenih narodov proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu ter dopolnilni Protokol za preprečevanje, zatiranje in kaznovanje trgovine z ljudmi, zlasti ženskami in otroki (Palermski protokol). Francija je ena izmed držav, kjer je prisilno beračenje posebej izrazito; deluje kot izvorna, tranzitna in ciljna država, pri čemer je beračenje otrok najopaznejše v mestnih središčih, zlasti v Parizu. Najpogosteje prizadene otroke, večinoma mlajše od 10 let, predvsem iz držav vzhodne Evrope, kot sta Romunija in Bolgarija. Še posebej ranljivi so romski otroci, ki so zaradi socialne izključenosti, pomanjkanja dostopa do izobraževanja in družinskih migracij izpostavljeni številnim tveganjem, da postanejo žrtve. Do izkoriščanja prihaja bodisi v okviru družinskega izkoriščanja, kjer otroke v beračenje silijo starši ali skrbniki, bodisi s strani organiziranih kriminalnih združb. Glavni dejavniki tveganja za prisilno beračenje so revščina, migracije, brezposelnost, socialna izključenost, pomanjkanje izobrazbe, diskriminacija, kriminaliteta, korupcija in vojne. Prisilno beračenje otrok ima hude posledice, kot so zdravstvene težave, podhranjenost, poškodbe, depresija, zasvojenost in omejen dostop do izobrazbe. Otroci pogosto trpijo za psihološkimi travmami in nizko samopodobo. Po osvoboditvi ostajajo ranljivi za ponavljajoč padec v izkoriščanje, zato potrebujejo zaščito in podporo pri reintegraciji. Francija se aktivno bori proti trgovini z ljudmi, kar vključuje sprejetje nacionalnega akcijskega načrta in sodelovanje v mednarodnih preiskavah. Kljub prizadevanjem država nima dovolj sredstev za pomoč žrtvam, kazni za storilce so nizke, pristojni organi preobremenjeni, ocenjevanje ranljivosti otrok pa pomanjkljivo.

Ključne besede

prisilno beračenje;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2025
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	[L. Lavrič]
UDK:	343.345-053.2(443.6)(043.2)
COBISS:	248120835
Št. ogledov:	0
Št. prenosov:	1
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Forced begging of children in paris
Sekundarni povzetek:	Human trafficking is a modern form of slavery that involves the recruitment, transportation, transfer, harboring, or receipt of people through force, fraud, or deception for the purpose of exploitation. One form of human trafficking is forced begging, which can be part of organized crime. Victims of forced begging are often intimidated and coerced into handing over all or most of their earnings from begging to perpetrators who exploit them physically or psychologically. Children make up a large portion of the victims. The fight against human trafficking is based on the United Nations Convention against Transnational Organized Crime and the supplementing Protocol to Prevent, Suppress and Punish Trafficking in Persons, Especially Women and Children. France is one of the countries where forced begging is particularly prevalent. It serves as a source, transit, and destination country, with child begging especially visible in urban areas, particularly in Paris. This practice most commonly affects children under the age of 10, primarily from Eastern European countries, such as Romania and Bulgaria. Roma children are especially vulnerable, as social exclusion, lack of access to education, and family migration expose them to multiple risks of becoming victims. Exploitation occurs either within families—where children are forced to beg by parents or guardians—or through organized criminal groups. The main risk factors for forced begging include poverty, migration, unemployment, social exclusion, lack of education, discrimination, crime, corruption, and armed conflict. Forced begging has severe consequences for children, such as health problems, malnutrition, injuries, depression, addiction, and limited access to education. They also tend to suffer psychological trauma and low self-esteem. Even after being freed, they remain vulnerable to re-exploitation and, therefore, require protection and support for reintegration. France is actively fighting human trafficking through the adoption of a national action plan and participation in international investigations. Despite these efforts, the country faces challenges, such as insufficient resources to support victims, low penalties for perpetrators, overburdened authorities, and inadequate assessment of children's vulnerability.
Sekundarne ključne besede:	Trgovina z ljudmi;Beračenje;Zloraba otrok;Otroško delo;Pariz (Francija);Univerzitetna in visokošolska dela;
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	IX f., 40 str.
ID:	27266631