Zgodovinski oris prostega spisja na Slovenskem od leta 1850 do danes

Povzetek

Članek predstavlja zgodovinski pregled teorij šolskega prostega spisja od leta 1850 do danes, s štirimi pomembnimi prelomnicami. Najprej omenja začetnika spisja Majarja (1850) in nadaljevalca Praprotnika. Drugo obdobje zaznamujeta Bezjak in Lichtenwallner (1908), ki se zavzemata za »novi in ne več stari pouk spisja«. V to obdobje sodijo še jezikovne vadnice Bezjaka in Schreinerja ter čitanke Bajca, Rupla, Sovreta in Kolariča. Tretje obdobje predstavlja Šilih (1955), ki poskuša prevrednotiti poučevanje »z novim, in ne več starim načinom poučevanja spisja«. To obdobje nadaljujeta v petdesetih letih še Trdinova (1955–1964) in Silvester (1959/60). V osemdesetih in devetdesetih letih 20. stoletja se začnejo t. i. kreativne delavnice, spodbujene ne le z vplivom ameriških šol, ampak tudi z razvojem šolstva, didaktike materinega jezika in književnosti, večje demokratizacije pouka in novega pojmovanja otroka. To privede do delitve na pisateljske in pesniške delavnice na eni in šolsko ustvarjalno pisanje na drugi strani. Ob koncu 20. stoletja se začnejo uveljavljati sodobne teorije pisanja.

Ključne besede

prosti spisi;ustvarjalno pisanje;zgodovina;razvoj;didaktika;vaje;pisni proces;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2007
Tipologija:	1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
UDK:	371.3:808(497.4)"1850/20
COBISS:	7282761
Št. ogledov:	1728
Št. prenosov:	123
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarne ključne besede:	Slovenian language;composition;primary school;slovenščina;kreativno pisanje;osnovna šola;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	Str. 231-244
ID:	68515