diplomamunka
Manuela Sabo (Avtor), Anna Kolláth (Mentor)

Povzetek

A szakdolgozatomban a kérés beszédaktusának szociopragmatikai vizsgálatával foglalkozom, a kérés beszédaktusának eltérő változatait, a különböző stratégiák létrejöttét, a nyelvi viselkedés különféle módozatainak kialakulását vizsgálom, amelyeket a szociális tényezők nagymértékben befolyásolnak. A nyelvi cselekvés mindig változik, kultúránként is. A beszédaktusokra vonatkoztatva ez azt jelenti, hogy megvalósításuk módjait, azt, hogy miképpen kérünk, utasítunk vissza, hogyan kérünk bocsánatot, nem csupán a szociopragmatikai tényezők határozzák meg, hanem azon kultúrák előírásai is, amelyekben a szóban forgó tevékenységek végbemennek (Szili 2004: 99). A két fő módosító erő tehát kölcsönhatásban, egymást támogatva vagy gyengítve fejti ki hatását. Hogyan történik ez? A különféle kultúrák tagjai eltérően ítélhetik meg ugyanazt a helyzetet, másképpen oszthatják fel a két fél közötti szociális távolságot. Előfordulhat az is, hogy az egyik kultúrában - ugyanabban a szituációban - a beszédaktust megjelenítő stratégiák enyhébb avagy erősebb változatát követelik meg, mint a másikban. Egy tollat például másképpen kérek el, ha a tanáromat vagyok kénytelen zavarni, másképp, ha egy ismeretlenhez szólok, és másképp, ha a legjobb barátomhoz fordulok segítségért. A dolgozatom első részében ismertetem a pragmatika tudományágának a beszédaktus-kutatással foglalkozó részdiszciplínájának eredményeit, fontosságát és kialakulását. Kitérek Austin és Searle beszédaktus-kutatásaira is, továbbá a kultúrák közötti különbségeket szem előtt tartva az udvariassággal is foglalkozom. A kérés megvalósulását a muravidéki magyar nyelvváltozatban vizsgálom - összevetve a már létező magyarországi kutatások eredményeivel. Dolgozatomban a saját empirikus kutatásom során gyűjtött kérdőíveket részletesen elemzem, táblázatokba helyezve az adatokat. Választ próbálok keresni a muravidéki és az összmagyar standard kérésstratégiák eltéréseinek okaira, különös tekintettel a szlovén nyelv interferenciájára.

Ključne besede

Austin;Searle;beszédaktus;kérés;külső és belső kontextuális tényezők;udvariasság;diskurzus-kiegészítő kérdőív;a muravidéki magyar nyelv sajátosságai;

Podatki

Jezik: Madžarski jezik
Leto izida:
Izvor: Maribor
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [M. Sabo]
UDK: 811.511.141(043.2)
COBISS: 19996424 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1305
Št. prenosov: 73
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: "Kako napravimo kaj z besedami." Vljudnost in posrednost pri izrekanju zahtev, sociopragmatična raziskava na področju Pomurja
Sekundarni povzetek: V diplomskem delu se bom ukvarjala z raziskavo vljudnosti pri izrekanju zahtev, kar pomeni, da bom skušala nakazati na oblikovanje različnih strategij vljudnosti in posrednosti pri izrekanju zahtev. Hkrati bom preučila razvoj jezikovnega vedenja, na katerega vplivajo družbeni dejavniki. Na primer, če potrebujem svinčnik, bom zanj drugače prosila profesorja, drugače neznanca in drugače, če bo šlo za prijatelja. Jezikovni ukrep se razlikuje od kulture do kulture. Glede na uresničitev govornega dejanja - kako prosimo, kako nekoga zavrnemo, kako prosimo odpuščanja, itd. - lahko ugotovim, da na vse to ne vplivajo samo socialni pragmatični dejavniki, ampak tudi predpisi različnih kultur, v katerih se izvajajo te dejavnosti (Szili 2004: 99, prevedla Manuela Sabo). Kako se to dogaja? Različni člani različnih kultur lahko isto okoliščino različno presodijo, različno se lahko obnašajo in drugače lahko razdelijo socialne vloge med osebe, glede na različne položaje. Možno je tudi, da v eni kulturi v istem položaju isto govorno dejanje v vizualizacijski strategiji zahteva blažjo ali močnejšo različico kot v drugačni kulturi. V prvem delu diplomskega dela bom predstavila pragmatiko govornih dejanj, njen pomen in razvoj. Vključila ter nakazala bom pomembnost J. L. Austina in Searle v pragmatiki, hkrati se bom ukvarjala z vljudnostjo ter nakazala, kako se kaže to med kulturami. Ukvarjala se bom s posrednostjo pri izrekanju zahtev ter nakazala, kako se posrednost kaže na področju Pomurja v govoru madžarske manjšine, ki uporablja madžarščino kot materni jezik v primerjavi z dosedanjimi raziskavami na Madžarskem. V empiričnem delu bom predstavila podrobno, v preglednici in z grafi ponazorjeno raziskavo, izvedeno v Pomurju med madžarsko govorečimi ljudmi. Poskusila bom najti odgovore, zakaj pride do različnosti v izrekanju zahtev v govoru med Madžari in madžarsko manjšino v Pomurju, ter preučila morebiten vpliv slovenskega jezika na govor madžarske manjšine v Pomurju. Cilj in namen naloge je, da razkrijem, kako se uresničuje teorija govornih dejanj v govoru madžarske manjšine v Pomurju in v govoru Madžarov na Madžarskem v standardnem jeziku, predvsem v pragmatiki vljudnosti. Razumljivo je, da prihaja do razlik pri uporabi zunanjih in notranjih kontekstualnih dejavnikov, razvijajo se različne strategije, kar kažejo rezultati raziskave. Prav tako domnevam, da vedenje ene jezikovne skupnosti ni opredeljeno zaradi tradicije družbenih pravil in pričakovanj, temveč tudi zaradi jezikovne posebnosti, torej nabora orodij, ki so na voljo govorniku med komunikacijo. V diplomskem delu podrobneje preučujem uporabo madžarskega jezika madžarske manjšine v Pomurju, kako se v jeziku različnih dvojezičnih madžarskih vaseh kaže teorija govornih dejanj, in ali obstaja kakšna razlika v jeziku med temi vasmi. V diplomskem delu želim doseči naslednje cilje: preučiti razlike med govorcem in poslušalcem glede na socialno vlogo ter ugotoviti, ali obstaja razlika med zahtevami otrok in odraslih; ugotoviti, ali obstaja kakšna razlika med zunanjimi družbenimi dejavniki in strategijami v odnosu otrok-odrasel; ugotoviti, kakšne razlike lahko opazimo pri izvedbi govornih dejanj v madžarsko jezikovni različici Pomurja in v standardnem jeziku na Madžarskem. V raziskavi sem uporabila diskurzivno dopolnilno anketo. Podanih je šest okoliščin - vsaka je na kratko opisana, natančno sem navedla zunanje in notranje kontekstualne dejavnike. Anketiranec je moral svojega poslušalca prositi za določeno dejanje. V vseh šestih okoliščinah sem vključila vse dejavnike, ki lahko resno vplivajo na pričakovane razmere govornih dejanj, tako sem namerno oblikovala zunanje in notranje kontekstualne dejavnike. K zunanjim dejavnikom spadajo socialna vloga med partnerji, družbeni odnosi do partnerjev, medtem ko k notranjim dejavnikom prištevamo stopnjo zahteve pri izpolnjevanju (Szili 2004: 99, prevedla Manuela Sabo). Socialna vloga v anketi.
Sekundarne ključne besede: diplomska dela;madžarščina;vljudnost;posrednost;družbeni dejavniki;govorna dejanja;Pomurje;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za madžarski jezik in književnost
Strani: 90 f.
Ključne besede (UDK): language;linguistics;literature;jezikoslovje;filologija;književnost;linguistics and languages;jezikoslovje in jeziki;languages;jeziki;ural-altaic;palaeo-siberian;eskimo-aleut;dravidian and sino-tibetan languages;japanese;korean;ainu;uralo-altajski in japonski jeziki;ural-altaic languages;uralo-altajski jeziki;uralic languages;uralski jeziki;finno-ugric languages;ugrofinski jezik;ugric languages;ugrski jeziki;hungarian language;madžarščina;
ID: 81891