magistrsko delo
Alen Hasanović (Avtor), Vojko Potočan (Mentor)

Povzetek

Talent se razvija v zasebnosti so bile besede Johanna Wolfganga von Goetheja, slavnega nemškega pisatelja iz 18. stoletja. Čeprav je živel v času pred pojavom multimedijskih tehnologij in informacijskim obdobjem, se je že takrat zavedal pomena zasebnosti za človeka. Zasebnost je temeljna človekova pravica, ki je dandanes redno kršena s strani ponudnikov multimedijskih tehnologij. V današnji družbi opažamo čedalje večje poudarjanje posameznikove individualnosti in zasebnosti, hkrati pa smo priča vse višji stopnji poseganja v zasebnost. Razvoj multimedijskih tehnologij in s tem pojav informacijske družbe je sprva omogočil ljudem občutek popolne informacijske svobode in anonimnosti, vendar se je kasneje izkazalo, da temu ni tako. Uporabniki so bili in so večinoma še mnenja, da so ob uporabi multimedijskih tehnologij popolnoma anonimni in brezskrbni. Večina uporabnikov teh tehnologij se ne zaveda, da so objavljeni podatki znotraj multimedijskih tehnologij, tam za vedno. Poznamo več vrst nadzora v sodobni družbi, kot je nadzor na delovnem mestu, nadzor države nad svojimi prebivalci, nadzor učencev v izobraževalnih ustanovah, ipd. Ob vseh teh nadzorih se pojavi vprašanje zasebnosti nadzorovanih posameznikov. V infomacijski družbi, katere smo člani predstavljajo informacije moč in tisti, ki bo imel v oblasti vse podatke, ki bo nadziral posameznike, bo imel veliko moč. Takšno moč imajo ponudniki multimedijskih tehnologij, kot so Google, Facebook, Apple in drugi giganti, ki z trgovanjem pridobljenimi informacij od svojih uporabnikov kujejo miljardne dobičke. Te informacije pridobivajo predvsem z poseganjem v zasebnost svojih uporabnikov. Podatki, kot kje se uporabniki najpogosteje zadržujejo, katero glasbo poslušajo, kateri filmi so jim zanimivi in druge lastnosti o njih, ponudniki multimedijskih tehnologij zbirajo in nato prodajajo oglaševalskim podjetjem ali uporabijo za lastne namene. V magistrskem delu bomo obravnavali specifični tip nadzora ljudi, ki je v sodobni družbi postal vsakodnevna praksa, katere se ljudje še premalo zavedajo. Govorimo o nadzoru multimedijskih ponudnikov nad svojimi uporabniki. Zanimali nas bodo predvsem giganti na področju multimedijskih tehnologij (Google, Facebook in Apple) v sklopu treh najbolj razširjenih multimedijskih tehnologij – spletni brskalnik, socialno omrežje in pametni telefon. Skozi raziskavo smo ugotovili, da so uporabniki do ponudnikov multimedijskih tehnologij bolj nezaupljivi, kot smo si sprva predstavljali. Anketiranci imajo na splošno slabo mnenje o ponudnikih multimedijskih tehnologij in so dobro seznanjeni z načini, kako ponudniki multimedijskih tehnologij pridobivajo in izkoriščajo podatke od uporabnikov. Kljub negativnemu mnenju anketirancev, le-ti še vedno uporabljajo vse multimedijske tehnologije in na splošno se ponudba teh tehnologij po svetu vztrajno širi.

Ključne besede

socialna omrežja;spletni iskalniki;multimedija;multimedijska tehnologija;pametni telefoni;nadzor;zasebnost;uporabniki;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: [A. Hasanović]
UDK: 004.032.6
COBISS: 11853852 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1067
Št. prenosov: 112
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Confidence in the privacy of the use of multimedia technologies
Sekundarni povzetek: Talent is developed in privacy. Those were the words of Johann Wolfgang von Goethe, the famous German writer of the 18th century. Although he lived in a time before the emergence of multimedia technologies and information period, he was already aware of the importance of privacy for humans. Privacy is a fundamental human right, which is now regularly violated by providers of multimedia technologies. In today's society we are seeing an increasing emphasis on individuality and privacy, at the same time we are seeing a higher degree of prejudice to privacy. The development of multimedia technologies and the emergence of the information society initially allowed people the feeling of complete freedom of information and anonymity, but it later turned out that this is not so. The users were and are mostly still of the opinion that the use of multimedia technologies is completely anonymous and carefree. Most of the users of these technologies are not aware that the published data within multimedia technologies are there forever. There are several types of control in modern society, such as the control of the workplace, state control over its own population, control of pupils in educational establishments, and so on. With all these supervisions, the question arises over privacy of supervised individuals. In the information society, which we are members of, information represent the power and those who will have the authority over information and will oversee individuals will have a lot of power. Providers of multimedia technologies such as Google, Facebook, Apple and other multimedia giants, have such power, with trading of information obtained from its users and reap billions in profits. This information is obtained mainly through interference with the privacy of its users. Information such as where users are frequently present, what music do they listen to, which films are of interest to them and other characteristics about them, providers of multimedia technologies collect and then sell to advertising companies or use for their own purposes. In this thesis we deal with a specific type of control over people, which has become an everyday practice in modern society, and people are insufficiently aware of. We are talking about the control of multimedia providers of its users. We will be interested mainly in giants in the field of multimedia technology (Google, Facebook and Apple) as part of the three most widely used multimedia technologies - web browsing, social networking and smart phone. Through our research we realised that users are more suspicious of multimedia technologies providers than we initially imagined. Respondents generally have a low opinion of multimedia technologies providers and are familiar with the ways in which providers of multimedia technologies and taking advantage of information obtained from users. Despite the neagtive opinion, people still use these multimedia technologies and in general offer of these technologies around the world is expanding.
Sekundarne ključne besede: user;provider;privacy;surveillance;multimedia technology;web browser;social network;smartphone;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: 63 str., [9] str. pril.
ID: 8730830