Miranda vs Plea bargaining sporazum o krivdi kot negacija pravice do molka

diplomsko delo

Saša Kostanjšek (Avtor), Zlatko Dežman (Mentor)

Povzetek

Zakon o kazenskem postopku Republike Slovenije je od svojega začetka veljave doživel mnogo sprememb. Pomembni sta bili noveli ZKP-E iz leta 2003 ter ZKP-K iz leta 2012. Novela ZKP-E je uvedla novosti pri podajanju pravnega pouka in razširila domet pravice do molka. Druga pa je v naš pravni sistem vnesla institut, ki izhaja iz anglo-ameriškega sistema - sporazum o priznanju krivde, ki bi naj pomembno vplival na hitrost reševanja kazenskih zadev in uspešnost kazenskih postopkov. Sporazum o priznanju krivde je dogovor med obdolžencem in državnim tožilcem, pod katerimi pogoji bo obdolženec krivdo za kaznivo dejanje iz obtožbe priznal. Sporazum o priznanju krivde tako v prakso prinaša koristi na strani obdolženca, državnega tožilca, sodišča in javnosti. V teoriji pa so se s uvedbo t.i. plea bargaininga odprla številna vprašanja in pod vprašaj so se postavili temeljni postulati pravičnega postopka in temeljne pravice oseb, ki se znajdejo v kazenskem postopku, predvsem pravica do molka in privilegij zoper samoobtožbo.

Ključne besede

kazensko pravo;kazenski postopek;adversarni model;inkvizitorni model;državni tožilec;pravice obdolženca;pogajanja o priznanju krivde;priznanje krivde;privilegij zoper samoobtožbo;varstvo ustavnih pravic obdolženca;temeljna načela kazenskega postopka;diplomska dela;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM PF - Pravna fakulteta
Založnik:	[S. Kostanjšek]
UDK:	343(043.2)
COBISS:	5082923
Št. ogledov:	1270
Št. prenosov:	141
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni naslov:	MIRANDA VS PLEA BARGAINING
Sekundarni povzetek:	Strafprozessordnung der Republik Slowenien ist in Kraft getreten am 1.1.1995 und seit dem war er vielen Änderungen untergezogen. Wichtige Änderungen sind im Jahr 2003 (mit Abkürzung ZKP-E) und im Jahr 2012 (mit Abkürzung ZKP-K) in Kraft getreten. Die Änderung im Jahr 2003 hat Selbstbelastungsverbot erweitert. Die letzte Änderung beinhalte die Verständigung im Strafverfahren, die im Strafprozess eine Verfahrensweise, bei welcher sich der Staatsanwalt mit den Angeklagten über den Eingeständnis von Schuld verständigt. Der Vorteil einer Verständigung für den Angeklagten liegt darin, dass er einerseits Sicherheit über den Ausgang des Verfahrens erlangt, anderseits aber auch durch das Ablegen des Geständnisses einen erheblich zu seinen Gunsten sprechenden Strafmilderungsgrund herbeiführt. Zudem kann sich der Angeklagte eine auch ihn mitunter stark belastende lange Hauptverhandlung ersparen. Es gibt aber viele Einspruche von den Rechtswissenschaftler die bezweifeln das Grundrechte genug Geschütz sind, insbesondere Selbstbelastungsverbot.
Sekundarne ključne besede:	Strafverfahren;kontradiktorischer System;Untersuchungssystem;Staatsanwalt;Grundrechte des Angeklagten;Verhandlung über Schuldbekenntnis;Ablegen des Geständnisses;Selbstbelastungsverbot;Schutz von Grundgesetzrechten;Grundregeln von Straffverfahren;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani:	90 f. + [1] f. pril.
ID:	9128324